TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba v 2. alineji III. točke izreka delno spremeni, tako da se zamudna sodba v tem delu na novo glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni na bančni račun iz I. točke izreka plačati:

- sorazmerni del regresa za leto 2021 v višini 916,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2021 do plačila, višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 91,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2021 pa se zavrne."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker je tožnik v tožbi ustrezno pojasnil, da je plačo v pogodbeno dogovorjeni višini prejel le prvi mesec zaposlitve, nato pa sta se s toženo stranko zaradi pričetka opravljanja dela v Nemčiji ustno dogovorila za višjo urno postavko, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve o urni postavki 11,00 EUR neto v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi, ki določa tožnikovo plačo v bruto znesku 940,58 EUR. Tovrstni ustni dogovori o višji plači ali urni postavki so dopustni in veljavni (prim. zadeve VDSS Pdp 961/2016, Pdp 936/2017 in druge), zato pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 3. člena ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, ni utemeljeno.