TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Osma alinea 3. člena in 14. člen Odloka o načinu izvajanja dimnikarske službe na območju Občine Izola nista v neskladju z zakonom. Četrta alinea prvega odstavka 8. člena v delu, ki določa: "da ima certifikat o strokovni usposobljenosti, katerega pridobi pri pristojnem organu", ter drugi odstavek 8. člena Odloka o načinu izvajanja dimnikarske službe na območju Občine Izola se razveljavita.

Občina ima v zakonu pooblastilo, da določa pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe. Na podlagi zakonskih pooblastil in v okviru namena varovanja zraka je Občina Izola predpisala pogoje za opravljanje dimnikarske dejavnosti. V zakonskem okviru določanja pogojev za opravljanje dimnikarske dejavnosti, je Občina Izola določila tudi obveznost vodenja zbirke podatkov o letnih količinah in vrsti porabljenih goriv za vsako kurišče posebej. Izvajalec dimnikarske službe je dolžan voditi omenjeno zbirko podatkov, ki je v lastni Občine Izola in je za vodenje te zbirke plačan iz cene dimnikarskih storitev. Načela pravne države zahtevajo, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče - tudi z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm - nedvomno ugotoviti vsebino in namen norme. Vsebina in namen določitve obveznosti predložitve certifikata o strokovni usposobljenosti nista jasno opredeljena in omogočata arbitrarno ravnanje organov, ki odločajo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dimnikarske službe. Izpodbijana določba je zato v nasprotju z 2. členom Ustave. Z javnim razpisom ni mogoče določati niti novih pogojev za opravljanje dejavnosti, niti natančneje opredeljevati z odlokom določenih pogojev. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm, temveč se lahko z javnim razpisom določajo samo razpisni pogoji. Pogoje za opravljanje gospodarske javne službe lahko namreč določa koncesijski akt (odlok).