TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje ob delni ugoditvi pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 5,233.597,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in to od zneska 5,100.000,00 SIT od 31.8.1995 dalje, od zneska 133.597,90 SIT pa od 11.4.1993 dalje, vse v 15 dneh.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka prve stopnje v znesku 201.883,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.8.1995 dalje, v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka 13.552,00 SIT, v 15 dneh."

V preostalem delu se revizija tožene stranke, revizija tožeče stranke pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka 14.700,00 SIT, v 15 dneh.

Po določilu prvega odstavka 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Takšna odškodnina pa je tista, pri odmeri katere je bil ustrezno upoštevan pomen prizadete dobrine in namen same odškodnine. Odmera odškodnine mora tako upoštevati vse specifične okolnosti posameznega oškodovanca, med drugim trajanje in intenzivnost bolečin (telesnih ali duševnih) in ostale, pa tudi širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Pravilno vrednotenje vseh ugotovljenih okoliščin po določbah 200. in 203. člena ZOR utemeljuje po presoji revizijskega sodišča odmero odškodnine za telesne bolečine v višini 1,500.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika pa v višini 4,000.000,00 SIT. Taka odmera odškodnin ustrezno upošteva pri telesnih bolečinah trajanje in stopnjo telesnih bolečin, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, telesnih nevšečnosti in bodoče telesne bolečine, upoštevajoč pri tem, da je bil tožnik ob nezgodi star šele 19 let, pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa med drugim obseg okvare (tožnik ni več sposoben za opravljanje težjih fizičnih del, ki so združena z dvigovanjem ali prenašanjem težjih bremen, ne more opravljati del v forsiranem predklonu, težave ima pri daljšem sedenju in ni več sposoben tistih športnih rekreacij, pri katerih je potrebno tekanje, skakanje in podobno) in tudi dolžino trajanja te škode glede na že navedeno tožnikovo mladost ob poškodbi.