TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizijam pravdnih strank se ugodi tako, da se sodbi sodišča druge stopnje in sodbi sodišča prve stopnje glede odločitve o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka razveljavijo ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Reviziji tožene stranke glede odločitve o temelju tožbenega zahtevka se zavrneta.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za (novo) končno odločbo.

Čeprav je bilo v danem primeru višino škode šele treba ugotavljati, strankama ni mogoče odreči pogodbene avtonomije glede omejitve dolžnikove odgovornosti z vnaprej določenim zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnik plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. A s to omejitvijo, da lahko v primeru, če je tako določeni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo - v smislu, da je očitno višji (ali nižji) - zainteresirana stranka zahteva razveljavitev takšne pogodbene določbe in doseže povrnitev škode skladno z določbo prvega odstavka 243. člena OZ.

Vendar pa pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Ravno to pa bi se zgodilo z upoštevanjem 8. člena pogodbe, ki tožečo stranko upravičuje do povrnitve pričakovanega dohodka (zneskov provizij), brez upoštevanja stroškov, ki bi ji nastali z opravljanjem pogodbene dejavnosti in morebitnih koristi, ki bi jih tožeča stranka imela pri kršitvi obveznosti. Iz navedenih razlogov je škoda, ki je zaradi kršitve pogodbe tožeči stranki (dejansko) nastala, v očitnem nesorazmerju s pogodbeno dogovorjeno odškodnino.