TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Veljavna ureditev v Zakonu o prekrških (ZP-1) in Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) je glede temeljnih procesnih jamstev, zagotovljenih fizičnim in pravnim osebam (kršiteljem) v postopkih o prekrških s področja varstva konkurence, po najini oceni lahko neskladna z ustavnimi načeli in pravicami vsaj glede dveh, za kršitelje bistvenih, vprašanj. Prvič, kršitelji imajo na voljo občutno prekratka roka za predložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška ter za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo Agencije RS za varstvo konkurence o prekršku (AVK), kar je posledica uporabe splošnih pravil hitrega postopka iz ZP-1 v postopku o prekrških pred AVK. Meniva, da bi moral zakonodajalec postopek o prekrških s področja varstva konkurence prilagoditi teži prekrškov in višjim predpisanim sankcijam ter s tem kršiteljem zagotoviti sorazmerno več procesnih jamstev, glede na jamstva, ki gredo kršiteljem po splošnih pravilih prekrškovnega prava. In drugič, kriteriji odmere glob v primerih prekrškov s področja prava varstva konkurence niso urejeni dovolj določno in nedvoumno, na način, da bi bila ustrezno omejena diskrecijska pravica AVK in s tem izključena možnost arbitrarnega odločanja pri odmeri glob. Ta diskrecijska pooblastila AVK bi morala biti omejena vsaj s sprejemom smernic ali predpisa, ki bi vseboval metodologijo določanja glob, kar bi omogočilo večjo predvidljivost in transparentnost pri sankcioniranju kršiteljev.

The relevance of protection of the rights of offenders in minor offences proceedings in the field of competition law