TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, in sicer obe toženki nerazdelno 129,25 EUR, prva toženka pa sama še 274,45 EUR, obe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev njune obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške, in sicer obe toženki nerazdelno 30,56 EUR, sama prva toženka pa še 49,98 EUR, obe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izreku roka za izpolnitev njune obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Ker je bila tožnica oproščena plačila stroškov za izvedenca, izvedba tega dokaza pa je bila namenjena izključno ugotavljanju višine njene odškodninske terjatve, je sodišče prve stopnje toženkama, ob upoštevanju prvega odstavka 46. člena ZBPP, pravilno naložilo, da morata ustrezen delež izvedenine plačati neposredno v korist proračuna. Sicer pa strošek izvedenine deli usodo ostalih pravdnih stroškov, zato se pri odločanju o pravici do njihovega povračila upošteva kriterij uspeha v pravdi. Nasprotno stališče, za katerega se zavzema pritožba, je v novejši sodni praksi že preseženo.