TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.)Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. točki izreka) potrdi. 2.) Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe. 3.)Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 2. točki izreka) spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je znak JULIJANA, ki ga uporablja v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga tožena stranka, istoveten oz. podoben znamki JULIANA, ki jo uporablja drugotožeča stranka za zaznamovanje svojega blaga iste oz. podobne vrste, in da je bil ta znak splošno znan kot oznaka za blago drugotožeče stranke, še preden je tožena stranka prijavila znamko (reg. št. 9471492), in na razglasitev drugotožeče stranke za nosilca znamke JULIANA kot neutemeljen zavrne. 4.)Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 621.300,00 SIT pravdnih stroškov in 780.000,00 SIT pritožbenih stroškov, v 8 dneh. 5.)Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

 

Ustvarjalna individualnost se lahko pokaže v kreaciji imena, ne more pa se pokazati zgolj v njegovi izbiri. Sodišče ne more tožeče stranke na podlagi prijave razglasiti za nosilko blagovne znamke, ker je za priznanje pravice z odločbo, s katero se podeli znamka, pristojen Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Tožeča stranka, ki je uveljavljala dejansko podlago iz 100. čl. ZIL, lahko od sodišča zahteva samo odločitev, ki jo predvideva zakon kot pravno posledico uveljavljane dejanske podlage, in sicer ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.