TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi M.P. in J.P. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se:

1/ pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.4.1954, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 7.7.1954, v pravni opredelitvi spremeni tako, da se dejanja, opisana pod tč. I/2 a in č ter II/3, pravno opredelijo kot nadaljevano kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike po 127. členu KZ/51, dejanja, opisana pod tč. I/2 b in c ter II/2, pa pravno opredelijo kot nadaljevano kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 125. členu KZ/51, v odločbi o kazni pa spremeni tako, da se obs. A.P. za kaznivo dejanje po 127. členu KZ/51 izreče kazen 6 (šest) let strogega zapora, za kaznivo dejanje po 125. členu KZ/51 pa izreče kazen 5 (pet) let strogega zapora, nato pa se mu z upoštevanjem kazni 8 (osem) let strogega zapora, izrečene za kaznivo dejanje službe v sovražnikovi vojski med vojno po 1. odstavku 106. člena KZ/51, opisano pod tč. I/1 a, b in c, na podlagi 2. točke 1. odstavka 46. člena KZ/51 izreče enotna kazen 10 (deset) let strogega zapora.

2/ da se obs. A.P. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je organiziral skupino za izvrševanje kaznivih dejanj iz čl. 125 - 127 KZ/51, s tem, da je ob ustanovitvi tkzv. Centra gorenjskega domobranstva, ki je formiral nove postojanke po vsej Gorenjski in koordiniral delo postojank za čim uspešnejšo borbo proti NOV, katerega člane je postavila komanda SIPO in SD na Bledu z vodjem Gestapa v Kranju Ditlich Erikom na čelu, bil član tega Centra od ustanovitve, to je od 4. 12. 1944 do osvoboditve, ter v navedenem Centru zavzemal položaj načelnika propagandnega oddelka in v navedenem svojstvu dostavljal Centru tedenska poročila in sestavljal mesečne Biltene o situaciji na terenu na osnovi poročil, ki jih je dobival od propagandistov raznih postojank, nabavljal in razpečeval propagandni material ter dostavljal poveljnikom in propagandistom okrožnice,

in da je storil s tem kaznivo dejanje organiziranje skupine za izvrševanje genocida in vojnih hudodelstev po 128. členu KZ/51.

Stroški kazenskega postopka v zvezi z oprostilnim delom sodbe obremenjujejo proračun.

Glede na intenziteto ravnanja obsojenca pri opisanih dejanjih, zlasti pri dejanju, ki ga je storil na škodo ujetega partizana A.J. (20 udarcev z roko po glavi, brca s škornjem v trebuh, udarec s kopitom brzostrelke po levem licu, tako da mu je prebil kožo in premaknil levo lično kost navzgor, zaradi česar je bila posledica vidna še v času sojenja, mu zbil dva zoba-kočnika, tako da se je J. zaradi takega ravnanja onesvestil) in glede na na hude telesne poškodbe, ki mu jih je obs. povzročil, je bila podana potrebna stopnja intenzivnosti, zaradi česar je bilo obdolženčevo ravnanje pravilno opredeljeno kot kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike po 127.čl. KZ/51 in ne kot kaznivo dejanje surovega ravnanja z ranjenci, bolniki in vojnimi ujetniki po 131.čl. KZ/51.

Ni utemeljeno stališče, da ujetih pripadnikov partizanskih enot po mednarodnem pravu ni bilo mogoče šteti za vojne ujetnike, češ da je šlo v boju med partizanskimi in domobranskimi enotami za državljansko vojno. Tudi v primeru državljanske vojne veljajo pravila mednarodnega vojnega prava, po katerem so (bili) vojni ujetniki med drugimi lahko pripadniki prostovoljnih odredov, torej tudi pripadniki organiziranih odporniških enot, pod pogojem, da so bili pod poveljstvom, da so imeli znake za razlikovanje, da so javno nosili orožje in da so se ravnali po vojnih zakonih in običajih.

Ker je bil obsojenec obsojen za tri kazniva dejanja po 127.čl. KZ/51, je bil s tem kršen kazenski zakon na škodo obsojenca, saj je to kaznivo dejanje že po samem zakonskem opisu nadaljevano kaznivo dejanje. Enako velja za kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po 125.čl. KZ/51.

Potrebno je pritrditi navedbam zahteve za varstvo zakonitosti, da le v dostavljanju tedenskih poročil in sestavljanju mesečnih biltenov o situaciji ter v nabavljanju in razpečevanju propagandnega materiala niso podani znaki kaznivega dejanja po 128.čl. KZ/51.