TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi in drugi odstavek 114. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) se razveljavita, kolikor določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo. V delu, v katerem določata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb glede podatka o upravljavcu, ti določbi nista v neskladju z Ustavo. Člen 117 Zakona o evidentiranju nepremičnin ni v neskladju z Ustavo. Peta alineja 13. točke prvega odstavka 6. člena, deseta alineja 2. točke prvega odstavka 7. člena, kolikor se nanaša na podatke o smrti lastnika ali solastnika, in 16. člen Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov (Uradni list RS, št. 22/07 in 33/09) niso v neskladju z Ustavo. V preostalem delu se zahteva za oceno ustavnosti 13. točke prvega odstavka 6. člena in desete alineje 2. točke prvega odstavka 7. člena Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov, kolikor se nanašata na fizično osebo, zavrže. Tretja točka 2. člena in 8. člen Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov nista v neskladju z Ustavo in zakonom.

Ustava v prvem odstavku 38. člena zagotavlja človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, v drugem odstavku pa med drugim določa, da zbiranje, obdelovanje in namen uporabe osebnih podatkov določa zakon. Osebni podatek, ki uživa varstvo iz 38. člena Ustave, je vsaka informacija, ki vsebuje z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku. V zemljiškem katastru in katastru stavb javno dostopni podatki o imenu, naslovu in letnici rojstva lastnika nepremičnine, ki kažejo na posameznikovo premoženjsko stanje, sporočajo, kje ta posameznik živi, lahko pa tudi, s kom živi, so takšni ustavno varovani osebni podatki. Dejstvo, da je določen osebni podatek z objavo v neki evidenci že postal dostopen javnosti, ne pomeni, da je s tem izgubil naravo osebnega podatka in da je odtlej dopustna vsakršna nadaljnja obdelava takega podatka. Zakon, ki določa javno dostopnost osebnih podatkov, ne da bi bil z zakonom določen tudi namen, zaradi katerega so ti podatki javno dostopni, je v neskladju z zahtevo po zakonski določenosti namena obdelave osebnih podatkov iz drugega odstavka 38. člena Ustave. Podatek o tem, kateri subjekt javnega prava upravlja javno premoženje, ni osebni podatek in zato ne uživa varstva iz 38. člena Ustave. Zakonska določba ni nejasna zgolj zato, ker ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti pri njenem izvrševanju v praksi. Ni v neskladju z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov, če norma vsebuje strokovne pojme, ki so upoštevaje dognanja na področju, iz katerega izvirajo, razumljivi.