TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožnika in tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi:

"1. Sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 2. 10. 1995 v zvezi s sklepom z dne 9.11.1995 se delno spremeni, tako da se tožnika spozna za odgovornega le za to, da po končanem delu do nastopa bolniškega staleža ni vrnil drobnega inventarja v delavnico, s čimer je storil hujšo kršitev malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti iz 1. tč. 66. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, pri čemer se izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja vzdrži v veljavi, glede ostalih kršitev pa se postopek ustavi.

2. Zahtevek, da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 21. 11. 1995 ni prenehalo, da ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo, mu od 8.7.1995 plačati razliko v neto plači, od dne 21.11.1995 pa po odvodu prispevkov in davkov neto plačo ter druge prejemke iz delovnega razmerja z zakonitimi zamudnimi obrestmi, mu vpisati v delovno knjižico delovno dobo od 21.11.1995 dalje in tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka, se zavrnejo."

V preostalem se pritožbi zavrneta.

Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Dolžnost delodajalca zahtevati mnenje sindikata o ugovoru delavca zoper sklep disciplinske komisije prve stopnje se nanaša le na sindikat, organiziran v podjetju. Tožena stranka s tem, ko o ugovoru tožnika ni obvestila sindikata in od njega zahtevala mnenja, ni kršila določb disciplinskega postopka. Sindikata pri toženi stranki v času disciplinskega postopka zoper tožnika še ni bilo, od sindikata izven podjetja, katerega član je bil tožnik, pa delodajalec mnenja ni bil dolžan zahtevati.