TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se zoper obsojenega A. A., iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP

zavrne obtožba,

da je po predhodnem prigovarjanju B. B., da naj pridobi 50.000 EUR za plačilo stroškov za C. C., pri čemer je B. B. A. A. dal navodilo, da naj se za potrditev svoje verodostojnosti sklicuje na garantno pismo, s katerim naj bi C. C. zagotavljala vračilo dolga ter na donose iz drugih poslov, med drugim iz pogodbe o financiranju naložb, ki jo je 3. 8. 2010 A. A. sklenil z E. E., A. A. 20. 10. 2010 na Bledu D. D. prikazoval, da potrebuje dodatnih 50.000 EUR za plačilo stroškov C. C. in pri tem D. D. lažnivo prikazoval, da mu bo na ta način lahko zagotovil vračilo sredstev v višini 60.000 EUR, ki jih je D. D. predhodno vložil v investiciji Empresa Minera in bančni trading, ter mu obenem zagotavljal, da mu bo posojilo zagotovo vrnil, za graditev svoje verodostojnosti pa je A. A. po izrecnih navodilih B. B. tudi lažno zagotavljal, da bo prejel visoke donose iz drugih poslov, med drugim iz pogodbe o financiranju naložb, sklenjene z E. E., tako, da bo lahko posojilo vrnil iz teh donosov, na ta način pa je D. D. prepričal, da je 20. 10. 2010 na Bledu z njim sklenil posojilno pogodbo, na podlagi katere mu je D. D. izročil 1 zlato palico 250 g čistine 999,9/1000 in 42 (dvainštirideset) kosov dunajskih filharmonikov, ene unče, čistine 999,9/1000, z dobo vračila do 30. 11. 2010 v zlatu ali denarni protivrednosti, ki je na dan prodaje 21. 10. 2010 znašala 48.630 EUR, kot priča pa je navedeno pogodbo podpisal tudi B. B., pri tem pa je A. A. D. D. zamolčal, da sam posojila ne bo mogel vrniti, ker je bil v finančni stiski in prezadolžen, saj je imel takrat skupno najmanj 2.855.118 EUR neplačanih obveznosti do tretjih ter da je brez premoženja, prav tako pa je zamolčal tudi, da je bila investicijska pogodba, sklenjena med njimi in E. E. zgolj navidezna in ni bilo pričakovati njene izpolnitve, prikril pa je tudi, da je s sredstvi vlagateljev v bančni trading in Empreso Minero predhodno razpolagal v nasprotju s tistim, kar je prikazoval vlagateljem in da je šlo z njegove strani za goljufijo, in da tako ni bilo prav nobene možnosti, da bo do roka za izpolnitev obveznosti iz posojilne pogodbe D. D. lahko vrnil dolg, kljub temu pa je zlato A. A. 21. 10. 2010 prodal in kupnino nakazal na račun družbe A. Ltd. C. C., svojih obveznosti do D. D. pa A. A. vse do danes ni izpolnil, zaradi česar je D. D. oškodoval za 48.630 EUR sebi in C. C. pa pridobil korist v isti višini,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov proračun.

Čas storitve novih kaznivih dejanj oziroma zadnjega fakta, ki je povzročil pretrganje zastaranja, ki je v sodbi opredeljen z navedbo „med aprilom 2006 in decembrom 2010“, je treba razlagati v korist obsojenca na način, da navedba datuma „do decembra 2010“ pomeni, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno prvega dne v mesecu decembru 2010.

Pritrditi gre zahtevi, da je bil tek roka za zastaranje kazenskega pregona zadržan le v času prvič razglašene epidemije (29. 3. 2020 – 31. 5. 2020), ne pa tudi v času, ko je bila epidemija razglašena drugič (20. 11. 2020 – 31. 1. 2021).