TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob obravnavanju pritožb zagovornikov obdolženega A. A., B. B. in okrožne državne tožilke se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti glede

- obdolženega A. A. (za dejanje pod točko III.) in

- obdolžene B. B. (za dejanje pod točko I/1)

v odločbah o krivdi, kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka

spremeni

tako, da se

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je:

A. A. kot uradna oseba v uradno listino vpisal lažne podatke in ni vpisal kakšnega pomembnega podatka ter s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino s tem, da je

dne 19. 12. 2013 v Ljubljani kot notar in torej uradna oseba na podlagi Zakona o notariatu (ZN-UPB3, Ur. l. RS št. 2/2007) v javno listino - notarski zapis (3. člen ZN-UPB3), številka SV 4769/2013 z dne 19. 12. 2013, vpisal lažne podatke o neobstoječi osebi C. C. z datum rojstva ... 1977 in bivališčem ..., Poljska, na podlagi ponarejene osebne izkaznice Poljske, oznak ... z vstavljeno fotografijo B. B., čeprav oseba ni bila prisotna, temveč je bila prisotna B. B., ki je hkrati nastopala tudi kot zakonita zastopnica imetnika poslovnega deleža družbe D. d. o. o., nato je s svojim podpisom in uradnim pečatom potrdil notarski zapis SV 4769/2013, ki je bil nato poslan v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani in je bil podlaga za vpis spremembe družbenikov v družbi E. d. o. o. na neobstoječo osebo C. C.;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (KZ-1);

B. B. je ponarejeni javni listini uporabila kot pravi, s tem, da je

dne 19. 12. 2013 v Ljubljani v prostorih notarja A. A. pri sestavi notarskega zapisa številka SV 4769/2013 o pogodbi o prenosu poslovnega deleža v družbi E. d. o. o., imetnika D. d. o. o., BiH, ki jo je zastopala ona sama, uporabila ponarejeno tujo osebno izkaznico, ki je ni izdal pristojni organ Poljske, oznak ..., z vstavljeno fotografijo B. B. in vpisanimi biografskimi podatki neobstoječe osebe C. C., z datumom rojstva ... 1977 in bivališčem ..., Poljska; pri tem pa je osebna izkaznica javna listina na podlagi Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-1, Ur. l. RS, št. 35/2011),

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženega A. A. in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolžene B. B. in potrebni izdatki in nagrada njenih zagovornikov, ki se nanašajo na dejanje pod točko I/1 izpodbijane sodbe, proračun, če se dajo izločiti iz skupnih stroškov.

II. Ob nespremenjenih določenih posamičnih kaznih za dejanja pod točko I/2, 3 in II/1, 2, 3, se izpodbijana sodba v odločbi o izrečeni enotni kazni spremeni tako, da se obdolženi B. B.

po 3. točki drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika-1

izrečena enotna kazen zniža na

1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora.

Pogojna obsodba izrečena obdolženi B. B. s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 13846/2016 z dne 12. 3. 2019, pravnomočna istega dne, v zvezi s sklepom istega sodišča II Kr 13846/2016 z dne 7. 12. 2021, pravnomočnim 20. 1. 2022, se ne prekliče.

III. Sicer se pritožbi obdolženkinih zagovornikov in okrožne državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Upoštevaje izvršitveno obliko kaznivih dejanj, za katera je bila obdolženka spoznana za krivo, je zavrnitev izvajanja dokazov v smeri dokazovanja dejstev, ki niso pravno relevantna za pravilno ugotovljeno dejansko stanje, in ki obdolženki niso niti bila očitana, pravilna.

Neutemeljeno je tudi navajanje pritožnikov, da je izostala dokazna ocena o tem, da je storilec spravil v zmoto pristojni organ s tem, da je v njej navajal lažne okoliščine ali da določene okoliščine zamolči, saj se celotna dokazna ocena dejanj v sklopu le-teh pod točko II 1-3 izpodbijane sodbe nanaša ravno na zaključke o dokazanosti, da je obdolženka s ponarejeno javno listino (osebno izkaznico) notarki spravila v zmoto, da sta v notarskih zapisih potrdili lažno identiteto osebe G. G. in sestavili notarske zapise, kar je predstavljalo podlago za vpis spremembe družbenikov. Navedeno pomeni, da je predložitev ponarejene osebne izkaznice zadostila zakonsko zahtevanim kriterijem spravljanja notark v zmoto in uspešni potrditvi lažne identitete, saj o tem obdolžena ni bila posebej spraševana ali dodatno preverjena, temveč je za dokazovanje identitete zadoščal predložen dokument z njene strani, ki pa je bil nedvomno ponarejen upoštevaje že dejstvo, da je bila na tem dokumentu njena fotografija in osebni podatki neobstoječe osebe.

Izrek oprostilne sodbe obdolženi F. F. je prvostopenjsko sodišče oprlo na ugotovitev, da sta obdolžena in notarka F. F. nedvomno poslovno sodelovali že od leta 2010 dalje v posameznih časovnih presledkih, kot je to izrecno navedlo, sklicujoč se na v spisu obstoječe dokazno gradivo, v zvezi s posameznimi posli, od 7. 1. 2010 do 16. 9. 2013 in v dveh primerih, ki sta bila tudi predmet obtožbe, dne 2. in 3. 12. 2014. Ob taki dinamiki medsebojnih stikov v zvezi s posameznimi posli je zaključilo, da kljub temu ni moč šteti, da je šlo za osebno poznanstvo med obdolženima, kot je to bilo zatrjevano v obtožnem aktu, temveč je ocenilo, da je poslovno sodelovanje v obdobju petih let v povezavi z naravo in obsežnostjo notarskega dela in v povezavi z zagovorom obdolžene, ki je potrdila, da je obdolženo poznala kot poslovno stranko, ne pa osebno, in v smislu tesnejšega poznanstva.

Osebno znanstvo dejansko vključuje ne le poznavanje osebe po videzu, nastopu in podobne, temveč tudi po osebnih okoliščinah, kamor spada najmanj zanesljivo vedenje o imenu, priimku, bivališču, družinskih razmerah in drugih okoliščinah, ki omogočajo vsebinsko razmejevanje med osebnim poznanstvom in zgolj znanstvom. Iz navedenih razlogov sodišče ne more odreči utemeljenosti sodbenih razlogom v tem delu izpodbijane sodbe.