TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji tožene stranke se delno ugodi in sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se tudi pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

V preostalem delu se revizija tožene stranke, v celoti pa revizija tožeče stranke zavrneta kot neutemeljeni.

Odločitev o stroških revizijskega postopka tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Čeprav odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo sicer temelji na Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/74, ki se na podlagi ustavnega zakona še vedno uporablja kot republiški predpis, Uradni list SFRJ, št. 17/90, Ur.l. RS, št.

1/91-I), pa uporaba ZOR pripelje do enakega rezultata. V specialnem zakonu je v 18. členu namreč določeno, da je prevoznik odgovoren za škodo, ki nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika, razen če dokaže, da je bila škoda povzročena z dejanjem potnika ali iz zunanjega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

Skoki z vozečega vlaka so dovolj pogosti, da jih tožena stranka mora predvidevati.

Pri presoji ekskulpacije v železniškem prometu je potrebno upoštevati vse značilnosti železniškega prometa, to je zlasti vožnjo po tirih in veliko maso železniške kompozicije, ki bistveno omejujeta možnosti preprečevanja nastanka škode v že nastalih nevarnih situacijah. Zato je treba presojo preprečljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu presojati po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. To pa ne velja za ravnanje oškodovanca. Njegovo ravnanje in s tem soodgovornost je treba presojati ob upoštevanju merila povprečne skrbnosti. Zato je potrebno strožje presojati tudi varnostne ukrepe, ki jih mora nosilec dejavnosti, to je tožena stranka, upoštevati, ko izvaja svojo gospodarsko dejavnost.