TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (točka I. izreka za plačilo zneska 16.864,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 9. 2015 dalje do plačila, točka II. izreka za plačilo nadaljnjega zneska 24.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 9. 2015 dalje in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 14.000,00 EUR od 10. 9. 2015 do 15. 9. 2015 ter od zneska 20.108,00 EUR od 10. 9. 2015 do 15. 9. 2015, ter v celoti točki III. in IV. izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka in tožena stranka sami trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Uspeh v pravdi se praviloma določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“, t.j. s kolikšnim deležem svojega zahtevka po višini je tožeča stranka uspela v postopku. Sodna praksa, ki je sicer glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Stroški pravdnega postopka se odmerjajo po načelu uspeha in po načelu krivde. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku le ustrezen del stroškov izvedenine, ni pa dolžna povrniti izvedenine v celoti, prav tako pa je dolžna tudi od teh stroškov (enako kot od ostalih) plačati zakonske zamudne obresti šele od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Pritožba namreč nima prav, ko trdi, da so celotni stroški za delo izvedenca potrebni in niso odvisni od uspeha v pravdi, saj pri tem prezre, da ZPP enotno obravnava vse stroške postopka, ki se priznavajo strankam glede na uspeh v pravdi. Strošek izvedenin je le eden izmed stroškov pravdnega postopka, zato ni razlogov za njegovo drugačno obravnavanje, kolikor tega ne opravičujejo posebne okoliščine konkretnega primera.