TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se ugodi in se začasno, najdlje do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu, zadrži izvršitev odločbe Občine A z dne 24. 10. 2002.

 

V sklepu je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da v taki situaciji, kjer tožečo stranko zastopa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je njen zakoniti zastopnik, ne more biti hkrati tudi zastopnik javnega interesa, ki je na podlagi 17. člena ZUS samostojna stranka v postopku, zato bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije pred odločitvijo o zahtevi za izdajo začasne odredbe o tem seznaniti Državno pravobranilstvo Republike Slovenije in na podlagi 2. odstavka 19. člena ZUS pozvati Vlado Republike Slovenije, da določi drugega zastopnika javnega interesa, ter njemu dati možnost, da odgovori na zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Zakonski določbi, ki urejata podlago za izdajo začasne odredbe (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS oziroma 1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. oziroma 4. odstavkom 30. člena ZUS) nista istovetni, ker določba 39. člena ZUstS meri predvsem na težko popravljive posledice v širšem smislu, saj se običajno akt, katerega presoja skladnosti z ustavo (oziroma zakonom) je obravnavana, nanaša na večje število subjektov, določbe 30. člena ZUS pa na posamezni subjekt, kar pomeni, da so lahko kriteriji za presojo posledic izvrševanja oziroma izvršitve spornega akta različni.