na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep II Cp 2320/2016 - neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.12.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 2320/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0080220
SENAT, SODNIK
Barbara Žužek Javornik (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
INSTITUT VSRS
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba prve tožene stranke se zavrže.
II. Pritožbi druge tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi v točkah I. in III. izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
III. V preostalem se pritožba druge tožene stranke (zoper točko II. izreka) zavrže.
II. Pritožbi druge tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi v točkah I. in III. izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
III. V preostalem se pritožba druge tožene stranke (zoper točko II. izreka) zavrže.
JEDRO
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.