TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tokratni pogovor bomo objavili v dveh delih. V dolgem pogovoru z Marto Kos, danes podjetnico v Švici, smo se namreč še posebej podrobno pogovarjali o njeni vlogi in razlogih za nastanek Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Vidikom in načrtom tega združenja bomo namenili prostor prihodnji teden.

TFL Glasnik:
Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Mag. Marta Kos:
Najbolj na to, da se mi je uspelo, kamor koli sem prišla, ujeti in narediti korak naprej. Marsikatera menjava službe ali delovnega mesta je pomenila najprej korak nazaj, vsaj jaz sem tako čutila, prehodi pa so bili tudi skokoviti − iz ene panoge v drugo. Res sem najbolj ponosna na to, da mi je povsod uspelo dati maksimalno od sebe. Če bi morala izbrati eno stvar, potem je to moje veleposlaniško delo v Nemčiji, kjer se mi zdi, da sem vendarle naredila velike premike; ne zgolj na klasičen diplomatski način, ampak z drugačnim, svežim in odprtim pristopom.

TFL Glasnik:
V Sloveniji malo vemo o tem. Vsekakor ste bili leta 2016 v nemški diplomatski reviji razglašeni za veleposlanico leta 2016, kasneje pa ste za svoje delo v Nemčiji prejeli tudi visoko državno odlikovanje nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. Tudi to veliko pove o vas. Ostaniva še malo pri vaši veleposlaniški karieri. Kot ste omenili, je nenavadno, da veleposlanik odstopi pred koncem svojega mandata. Ali nam lahko kaj več pojasnite o tem?

Mag. Marta Kos:
Ena pomembnejših nalog veleposlanika je, da v tujini predstavlja svojo državo in iz države gostiteljice poroča v domovino. Za to potrebuje podporo svoje prestolnice in dober tim. Odstopila sem zaradi tega, ker sem zelo težko zagovarjala nekatere poteze, ki jih je delala naša vlada. Že res, da drži, tudi mnogi kolegi veleposlaniki in diplomati so mi rekli, da mora diplomat načeloma zagovarjati vsakogar, tudi vraga. Jaz pa vendarle mislim, da imamo svobodo, da se vsak sam odloči, na kakšen način in komu res služi.

Prepričana sem, da mi je moj delodajalec na način, kakor je delal z menoj, delal krivico: dajal je potuho nesposobnim sodelavcem, ki sem jih jaz ocenjevala realno in je tudi komisija potrdila mojo oceno. Meni pa so na glavo naprtili inšpekcijo, češ da ne znam delati z ljudmi.

Najbolj me je bolelo to, ko so kasneje privlekli na plano tudi očitke za Berlin, da sem bila neizprosna oziroma stroga šefinja. Zame je bil to kompliment, vendar so to trditve ljudi, ki niso dobro opravljali svojega dela. Bili so poslani na diplomatska delovna mesta, pa so nekateri opravljali svoje diplomatsko delo neprofesionalno ali pa so celo goljufali pri opravljanju svojega dela in slovenski državi povzročali finančno škodo. Ukrepala sem, kot mora dober vodja. Od mojih predpostavljenih sem vedno dobila odlične ocene, kako bi torej tako neprimerno vodila veleposlaništvo?

Namesto da bi me pohvalili, so me kritizirali, češ da sem stroga šefinja, njim pa so dali potuho.

Ne bom rekla, da se je bilo preprosto vrniti, zlasti ker sem ostala v Švici in se je bilo treba podjetniške poti lotiti tam, ampak mi je pomagala zavest: presneto, če mi je doslej v življenju uspelo, zakaj mi ne bi zdaj!

TFL Glasnik:
Vrhunska kombinacija podjetniškega razmišljanja in kriterijev.

Mag. Marta Kos:
Podjetniško razmišljanje. To ste dobro rekli, ena mojih prednosti, ko sem bila veleposlanica, je bila ravno v podjetniškem načinu razmišljanja. Recimo pri postavljanju ciljev. Veste, kako so me nekateri sodelavci v Berlinu čudno gledali, ko sem postavila merljiv cilj. Javna diplomacija je takrat zajemala tudi prisotnost na Facebooku. Vsem diplomatom sem zastavila cilj, da morajo narediti deset objav na mesec. Mlajša generacija bi se nam smejala: kaj je to deset objav?! Ne morete vedeti, kako so se nekateri razburjali, češ da to ni delo diplomatov.

Da, podjetniški duh, kot ste rekli. Kje so cilji? Saj tudi v državni upravi opravljajo letne razgovore, ampak na kakšen način? V državni upravi obstajajo ocene dela, ampak na zunanjem ministrstvu ima 95 odstotkov zaposlenih oceno odlično. Vi, ki prihajate iz gospodarstva, veste, da je to po Gaussovi krivulji popolnoma nemogoče. Namesto da bi se vodje, tudi veleposlaniki, več ukvarjali s sodelavci, jim postavljali cilje in jih potem merili ter jih na podlagi tega tudi nagrajevali. »Saj mi smo vsi dobri!« način že na srednji rok škoduje vsaki organizaciji.

To me je v Bernu na koncu res najbolj prizadelo. Da so dali potuho sodelavki, ki je delala povprečno, ji omogočili mirovanje diplomatskega statusa in to točno za toliko časa, kot bi še trajal moj mandat. Meni pa v inšpekcijskem poročilu zapovedali, da naj bolje ravnam s svojimi sodelavci. Menim, da morajo v slovenski diplomaciji delati sami odlični ljudje, od katerih mora vodja veliko zahtevati. Samo tako lahko tudi oni uresničijo svoj potencial.

TFL Glasnik:
To je nastavljanje ogledala in seveda postavljanje visokih kriterijev. Morda gredo podjetniki tudi zato težko v politiko. Tu se ponudi logično vprašanje o tem, da vas mnogi vidijo v politiki, kjer bi zagotovo bili zaželena oseba. Pa še ženska ste, kar moram posebej izpostaviti. Kako razmišljate o tem? Ali je ta izkušnja tako grenka in veste, kako to funkcionira, ali pa imate še dovolj tega naboja, da vendarle pokažete, da se to splača?

Mag. Marta Kos:
Zelo dobro ste vprašali, ta grenka izkušnja me je kvečjemu spodbudila, da bi se borila še naprej, ampak kje drugje, ne več tam. Kot nekarierni diplomatki mi je bilo jasno, da je moj rok trajanja omejen. Že to, da sem po štirih letih Berlina dobila še en mandat v Bernu, je bilo presenetljivo, ampak mi je bilo zelo všeč. Ni grenkobe oziroma zagrenjenosti, je pa ena izjemno dragocena izkušnja več.

Nazaj k vašemu premisleku. Politika je preresna zadeva, da bi jo prepustili zgolj politikom. Zato se mi zdi dobro, da imamo civilno družbo in nevladne organizacije. Zato se mi zdi dobro, da poskušamo prek civilne družbe, združenj, kot je Ona ve, ali podobnih organizacij vplivati na to, kaj se dogaja v družbi. Ravno odstop z veleposlaniškega položaja me je spodbudil, da sem začela razmišljati, kaj lahko naredim za mojo Slovenijo, kljub temu da nisem del njene politike ali njenega ustroja. Zdi se mi, da lahko s projektom, kot je Ona ve, naredim zelo veliko.

Kljub temu me vendarle na neki način še črviči misel, da bi, tako kot ste rekli, v mojem življenjskem obdobju, v drugi polovici petdesetih let, s svojimi raznovrstnimi izkušnjami lahko prispevala k marsičemu dobremu v slovenski politiki, ampak trenutno je tako, da živim v Švici, da je moje zasebno življenje povezano s Švico, kar pomeni, da dokler sem tam, bom težko aktivni del slovenske politike.

TFL Glasnik:
Vsekakor niste rekli ne. To je že zelo dobro. Zanimiva se mi zdi tudi izbira, da so civilne družbe lahko dobro izhodišče za pomoč slovenski politiki. Vidiva, kako deluje 8. marec, prav zanimivo, kako so bili uspešni z zakonom o vodah recimo. Se pravi, da je nekaj le mogoče narediti – ljudje so se naveličali običajnega vstopa v politiko. Predstavite nam še združenje Ona ve, ki ste ga ustanovile štiri kolegice strokovnjakinje. Kako je prišlo do te ideje in kaj je zdaj vaš cilj?

Mag. Marta Kos:
Če lahko ob tem samo dodam k temu, kar ste začeli govoriti. Klasične politične stranke imajo probleme povsod po svetu. Pa naj gre za demokrate v ZDA, za socialdemokrate v Nemčiji, ali kot se je izkazalo na zadnjih volitvah, za nemške krščanske demokrate, CDU, z nekdanjo kanclerko Merkel na čelu. Klasične politične stranke imajo danes težave, ker ni več klasične ideološke polarizacije.

Kaj imam v mislih? Če se danes borite za trajnostni razvoj, ne gre za ideološko usmerjenost, boriti se za trajnostni razvoj, za ekološke teme, za čiste vode bi morala biti naloga vseh političnih strank. Pomeni, da ni več tiste klasične delitve levi ali desni. Socialni demokrati imajo težave zaradi tega, ker se je 'proletariat' izjemno spremenil. Krščanski demokrati, konservativci imajo danes težave tudi zato, ker jih desni populisti prehitevajo po desni, socialni demokrati imajo težave, ker jih levi populisti prehitevajo po levi.

Imamo pa množico, zlasti mladih ljudi, ki niso ideološko opredeljeni, jim je pa veliko do tega, da rešujejo družbene probleme. To se je pri nas izkazalo na referendumu o vodi. Zdi se mi, da je ravno ta referendum eklatanten primer tega, kaj lahko doseže civilna družba, če se angažira. Ljudje se niso angažirali na osnovi ideološke pripadnosti, prihajali so tako z leve kot z desne in jih je družilo to, da želijo dobro Sloveniji in slovenskim vodam.

Zelo rada bi odgovorila na vprašanje, kaj je potem alternativa političnim strankam, pa ne znam. V parlamentarni demokraciji ne morete iti na volitve, če nimate politične stranke. Trenutno še nimamo boljšega sistema, kot je predstavniška demokracija. Kje je mesto gibanjem, kje je mesto ljudem, ki se želijo angažirati, pa ne želijo biti člani političnih strank? Morda se odgovor skriva tudi v ustanovitvi združenja Ona ve. 

A o tem bomo pisali prihodnji teden.

Odgovor Marte Kos na vprašanje, ki ga vedno postavim na koncu, se mi zdi vreden, da ga ponovim tudi tukaj. (opomba avtorja)

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Marta Kos:
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili zgolj politikom. Če želimo, da bomo dobro živeli v res krasni državi, ki jo imamo, je odgovornost vsakega med nami, da se angažira. Pa tudi če samo vsak dan pozvonim pri sosedu in ga vprašam, ali lahko kaj dobrega naredim za vas.