TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavita ter v tem delu vrača zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločba o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Predpostavke oderuške pogodbe po 141. členu ZOR so objektivne in subjektivne. Subjektivne morajo biti podane na strani obeh pogodbenikov: Okoriščenec mora vedeti, da je sopogodbenik v stiski ali v težkem gmotnem položaju, da je nezadostno izkušen, lahkomiseln ali odvisen. Take subjektivne razmere na strani sopogodbenika pa mora izkoristiti, tako da izgovori zase ali za tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil (objektivni element).

Predmet poravnave po 1092. členu ZOR je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga (tako tudi o obveznostih iz n.pr. pravnomočne sodbe). Za take poravnave veljajo vse splošne določbe o dvostranskih pogodbah, razen če je zanje določeno kaj drugega (tako na primer ni možen ugovor čezmernega prikrajšanja po 1094. členu ZOR). Določbe obravnavanega poglavja ZOR (o poravnavi) pa je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo, ker je izhajalo iz stališča, da je poravnava pravdnih strank temeljila na napačnem prepričanju pogodbenikov, da toženka dolguje tožniku visok denarni znesek. Zmotnost takega izhodišča je v tem, ker gradi na rezultatih pravdnega postopka (po pribavi izvedeniškega mnenja) in ne na okoliščinah, ki so obstajale v času dogovora pravdnih strank.