TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Tožnik v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca psihiatra ugotovilo, da tožnik v tem sodnem postopku ni pravdno sposoben in ni bil pravdno sposoben že ob podaji pooblastila odvetniku za zastopanje v tem sporu. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, pravilna.

Pravilno je sodišče prve stopnje za skrbnika za poseben primer postavilo Center za socialno delo A. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je CSD A. državni organ, tožnikova tožba pa je vložena tudi zoper Republiko Slovenijo, zaradi česar gre za očiten konflikt interesov in zato CSD A. ne more biti skrbnik za poseben primer v tem sporu. Res je CSD A. državni organ in res je tudi, da je tožba v tem sporu vložena zoper Republiko Slovenijo, ki je odgovorna za škodo, ki jo povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem. Toda obe stranki tega spora sta različni pravni osebi in zato med njima ne more biti podan konflikt oziroma nasprotje interesov. To področje je urejeno v ZIntPK, ki v 37. členu definira nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Uradna oseba namreč svoje funkcije ali službe ne more uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Konflikt interesov je torej po ZintPK določen kot ravnanje uradne osebe oziroma funkcionarja, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem in z zlorabo svojega položaja stori nekaj, da bo zadostil svojemu lastnemu interesu ali interesu tretje osebe. Zato pri pravnih osebah ni mogoče govoriti o konfliktu interesov.