TFL Vsebine / Revija Pamfil

Skoraj vsak izmed nas je med uporabo osebnega računalnika kdaj začutil, da ima tiho brneča škatla na mizi nadzor nad njim in ne več obratno. Pri tem nimam v mislih futurističnega scenarija v slogu Matrice, kjer horda strojev neprijetnega videza zasužnji človeštvo. Govorim o bolj vsakdanjih pripetljajih: o ugibajočem odgovarjanju na nerazumljiva vprašanja računalniškega programa, o neprestanem nameščanju »nujnih« posodobitev ter o kamenodobnem občutku ob ponovnem zaganjanju operacijskega sistema, ki se je dve minuti pred rokom oddaje za diplomsko nalogo nehal odzivati. Ko se rahla nejevolja (ali, odvisno od resnosti dogodka, neustavljiv bes) nekoliko poleže, se uporabniku morda porodi vprašanje: ali program res ni mogel biti sestavljen bolje? Uporabniku dostopnejše? Stabilnejše?