TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obdolženi

A. A., rojen ... v Prijedoru, Bosna in Hercegovina, EMŠO: ..., s stalnim bivališčem na naslovu ..., Beograd, Republika Srbija, državljan Republike Srbije ter Bosne in Hercegovine, mizar, s končano osnovno šolo in srednjo strojno šolo, brez zaposlitve, brez dohodkov in premoženja, samski, brez otrok, na prostosti,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je

z namenom ustrahovati drugega, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje, ko je dne 11. 01. 2021 iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer se nahaja v priporu zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, storjenega dne 19. 12. 2019 v Mariboru na škodo družbe A. d.o.o., katere lastnica je žena B. B., B. B. po pošti poslal voščilnico z motivom rdeče vrtnice na klavirju, pri čemer mu je med ostalim napisal: „Želim ti vse najboljše za tvoj 39-ti rojstni dan! Upam, da je s tabo vse dobro v teh težkih corona časih. Srečen sem, da mirno spiš zaradi vsega... Jaz sem v redu in pričakujem, da bom zelo kmalu na svobodi. Vse najboljše ti želio...“, zaradi česar se je B. B. počutil ogroženo in prestrašeno, saj je prejeto voščilnico razumel kot grožnjo, izrečeno njemu in njegovi družini,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov bremenijo proračun.

Resna grožnja je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je v vsakem posamičnem primeru potrebno vsebinsko napolniti z navedbo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče ugotoviti, (i) na katero kazenskopravno dobrino se grožnja nanaša in (ii) ali je grožnja prikazana kot objektivno uresničljiva. Če je obdolženčeva izjava dvoumna in omogoča različne interpretacije, mora opis dejanja vsebovati navedbo nadaljnjih okoliščin, iz katerih izhaja, da gre za resno grožnjo zoper katero izmed taksativno določenih kazenskopravnih dobrin.

Vrhovni državni tožilec v svojem odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti ocenjuje, da je sodišče pri presoji objektivne resnosti grožnje pravilno upoštevalo okoliščine konkretnega primera, zlasti vsebino grožnje, kontekst, v katerem je bila podana, ter odnos med A. A. in oškodovancem. Vrhovno sodišče tem navedbam ni moglo slediti, saj z ugotavljanjem dejstev v okviru dokazne ocene ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti v izreku sodbe.