Portal TFL
Kaj mora revizor vedeti o transfernih cenah
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Prispevek obravnava seznanitev revizorja z razmerji in transakcijami med povezanimi strankami z vidika prepoznave tveganja za pomembne napake zaradi prevar ter zagotovitve ustreznih razkritij v letnem poročilu. Pojasnjeno je tudi prepoznavanje povezanih strank v različnih okvirih, kot so Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Obravnavana je vloga dokumentacije o transfernih cenah in davčnega strokovnjaka kot veščaka revizorja. Prispevek oriše tudi tematike s področja transfernih cen, za katere še posebej velja razmislek o vključitvi revizorjevega veščaka.
BESEDILO
1. UVOD
Vse bolj globalizirano svetovno gospodarstvo zelo vpliva na mednarodno poslovanje med podjetji v skupinah. Možnost, da bi zaradi transfernih cen dobički odtekali drugam na način, ki se ne ujema z dejanskim procesom dodane vrednosti in s poslovnimi dejavnostmi družb v skupini, je že nekaj časa osrednje področje davčnih nadzorov, zlasti odkar je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za namene preprečevanja davčne erozije in za zajezitev prenosa dobička sprejela akcijski načrt BepS. Številne dopolnitve predpisov o transfernih cenah (npr. glede porazdelitve tveganj), izvajanje funkcij DEMPE (angl.Development, Enhancement, Maintenance, Protection and Exploitation) v povezavi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi (predvsem know-howa ali pomembnih blagovnih znamk), glede transfernih cen za izvajanje in zaračunavanje storitev, povečanje vloge metode porazdelitve dobička itd., vedno večje zahteve po skladnosti transfernih cen (npr. pristop s tremi ravnmi dokumentiranja, sestavljenega iz poročanja po državah (angl.Country-by-country Reporting, v nadaljevanju CBCR), splošne dokumentacije in posebne dokumentacije), ter s tem povezane zahteve po preglednosti poslovanja postavljajo zahtevne izzive tako za davčne zavezance, davčne (oz. druge državne) organe, revizorje, davčne svetovalce in druge deležnike.
Na podlagi ugotovitev OECD-ja1je prenos dobička iz držav eden največjih problemov mednarodne obdavčitve. Zato sta zelo pomembna ugotavljanje transfernih cen in boj proti davčni eroziji.
Revizor pri reviziji računovodskih izkazov uporablja Mednarodne standarde revidiranja. V Mednarodnem standardu revidiranja 550 –Povezane stranke (v nadaljevanju: MSR 550) so podrobneje opredeljene revizorjeve naloge v zvezi s povezanimi strankami. Revizor mora biti pri svojem delu pozoren na spoznavanje razmerij in poslov s povezanimi strankami tako z vidika prepoznavanja tveganja pomembno napačnih navedb zaradi prevare v računovodskih izkazih kot tudi z vidika razkritij v računovodskih izkazih. To revizor upošteva ne glede na to, ali okvir računovodskega poročanja postavlja zahteve glede povezanih strank.
V Slovenskih računovodskih standardih 2016 (v nadaljevanju: SRS) ni posebnega pojmovanja povezane stranke. Mednarodni standardi računovodskega poročanja pa v okviru Mednarodnega računovodskega standarda 24 –Razkrivanje povezanih strank (v nadaljevanju: MRS 24) opredeljujejo pojem povezana stranka in tudi potrebna razkritja v računovodskih izkazih. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)2 zahteva razkrivanje transakcij s povezanimi strankami. Kot povezano stranko pa opredeljuje tisto osebo, ki je kot taka opredeljena v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Dodatno Zakon o gospodarskih družbah uporablja pojem povezane družbe in revizorjevo vlogo pri pregledu poročila o razmerjih s povezanimi družbami. Če mora letno poročilo pregledati revizor, mora pregledati tudi poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Slednje mora poslovodstvo družbe sestaviti v skladu s 545. členom ZGD-1. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2) pa za svoj namen opredeljuje povezane osebe in upoštevanje transfernih cen pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov zavezancev.
Revizor pri izvajanju revizijskih postopkov pri svojem delu uporablja tudi dokumentacijo o transfernih cenah. Ta pomembno vpliva na zmanjšanje tveganja pomembno napačnih navedb zaradi prevare v računovodskih izkazih. Pomoč pri pregledu pa lahko revizorju nudi tudi revizorjev veščak – davčni strokovnjak s področja transfernih cen.
2. PREPOZNAVANJE POVEZANE STRANKE
Pri prepoznavanju povezane stranke revizor uporabi opredelitev pojmov, kot so določeni v MSR-ju 550. Tam je povezana stranka opredeljena kot:
»i) povezana stranka, kot je opredeljena v primernem okviru računovodskega poročanja, ali
ii) kadar primerni okvir računovodskega poročanja določa za povezane stranke minimalne zahteve ali sploh nobenih:
a) oseba ali druga organizacija, ki neposredno ali posredno prek enega posrednika ali več posrednikov nadzira organizacijo, ki poroča, ali ima bistven vpliv nanjo, ali
b) druga organizacija, ki jo organizacija, ki poroča, neposredno ali posredno prek enega ali več posrednikov nadzira ali ima bistven vpliv nanjo, ali
c) druga organizacija, ki je skupaj z organizacijo, ki poroča, pod skupnim nadzorom zaradi:
i. skupnega obvladujočega lastništva,
ii. lastnikov, ki so v ožjem sorodstvu, ali
iii. skupnega ključnega poslovodstva« (MSR 550).
V Republiki Sloveniji so po ZGD-1 za okvir računovodskega poročanja določeni Slovenski računovodski standardi in/ali Mednarodni standardi računovodskega poročanja. To mora revizor upoštevati pri obravnavi povezanih strank ob revidiranju letnega poročila. Dodatno pa mora revizor upoštevati ločeno prepoznavo povezanih strank v okviru davka o dohodka pravnih oseb, ki neposredno učinkuje na izkaz poslovnega izida. Revizor mora tudi ločeno prepoznati povezane družbe, kot so določene v poročilu o razmerjih s povezanimi družbami.
2.1. Slovenski računovodski standardi
SRS-ji kot okvir računovodskega poročanja ne uporabljajo pojma povezane stranke. Vendar pa morajo srednje in velike družbe pri pripravi letnega poročila pripraviti vsebino priloge k izkazom, kot to določa ZGD-1. Zakon v 14. tč. 3. odstavka 69. člena glede povezanih strank določa povezano stranko: »povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja /…/«.
Glede na merilo velikosti družb po ZGD-1 se za prepoznavo povezane stranke:
- za srednje/velike družbe uporabijo določila MRS-ja 24,
- za mikro/majhne družbe pa določila MSR-ja 550.
2.2. Mednarodni standardi računovodskega poročanja
V MRS-ju 24 je natančno opredeljena povezana stranka, določena pa so tudi obvezna razkritja v letnem poročilu. Zaradi preobsežnosti v nadaljevanju ne bom predstavljal standarda. Cilj standarda pa je zagotavljanje zadostnih in ustreznih razkritij ter ugotavljanje vpliva transakcij s povezanimi strankami na finančni položaj in poslovni izid podjetja.
2.3. Zakon o gospodarskih družbah
V 545. členu ZGD-1 je določeno, da mora poslovodstvo družbe sestaviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Za ta namen zakon šteje za povezano družbo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da:
»Ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem),
- je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba),
- so koncernske družbe,
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi ali
- so povezane s podjetniškimi pogodbami« (ZGD-1, 527. člen).
2.4. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
Povezane osebe so opredeljene v 16. oz. 17. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb3(v nadaljevanju: ZDDPO-2). Medtem ko se določbe 16. člena uporabljajo za razmerja med slovenskimi davčnimi zavezanci in tujimi osebami (torej za mednarodne transakcije), se določbe 17. člena nanašajo zgolj na razmerje med slovenskimi rezidenti.
Kriteriji povezanosti so v obeh primerih izpolnjeni, če sta dve ali več oseb povezane kapitalsko, upravljavsko ali prek glasovalnih pravic z najmanj 25 %. Gre torej za osebe, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na poslovanje druge osebe. Poleg tega povezanost lahko obstaja tudi v primeru obvladovanja druge osebe na podlagi pogodbe ali v poslovnih razmerjih, pri katerih se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki bi bili doseženi v enakih ali primerljivih okoliščinah med nepovezanimi osebami.
Tako se za povezane osebe štejejo tudi osebe, ki so povezane na podlagi pogodbe o obvladovanju, s katero družba podredi vodenje drugi družbi, oz. kadar se pogoji posla ne določijo v pogajanjih med dvema neodvisnima pogodbenima strankama, ampak jih narekuje le volja ene od strank (npr. nesposobnost podjetja, da bi poslovalo brez kapitala, izdelkov in tehničnega sodelovanja, ki mu4 jih zagotavlja drugo podjetje v transakciji, itd. ). Zapisano velja ne glede na udeležbo v kapitalu oz. ne glede na obstoj pogodbe.
3.DEFINICIJA TRANSFERNIH CEN
Transferne (oziroma prenosne) cene so tiste, ki si jih med seboj zaračunavajo povezane osebe glede blaga, sredstev, storitev itd. Povezane osebe lahko s transakcijami med sabo dosežejo, da prenašajo dobiček ali izgubo z ene na drugo prek cen, ki jih zaračunavajo v medsebojnih transakcijah. Države imajo namreč različne ureditve, zato povezane osebe pogosto želijo dobiček prenesti v tisto državo, kjer je obdavčitev nižja; seveda pa so motivi za to različni.
Temeljni standard, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju transfernih cen, je neodvisno tržno načelo (angl.arm'slength principle) iz 9. člena OECD-jeve vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: KIDO). Ta je podlaga za sklepanje mednarodnih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki so najpomembnejše gospodarske partnerice naše države.
Uporaba neodvisnega tržnega načela je podrobno opredeljena v Smernicah OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave (v nadaljevanju: Smernice OECD).
Smernice OECD so namreč razlaga in vodilo za uporabno neodvisnega tržnega načela.
Smernice OECD so bile julija 2017 in februarja 2020 delno spremenjene in dopolnjene kot posledica ukrepov OECD-ja za preprečitev erozije davčne osnove in prenosa dobička, znanih pod imenom ukrepi Base Erosion and Profit Shifting(v nadaljevanju: BepS).
Tržno načelo je v slovenski pravni red implementiramo prek 16. člena ZDDPO-2, določbe Smernic OECD pa so delno povzete v Zakonu o davčnem postopku5(v nadaljevanju: ZDavP-2) ter Pravilniku o transfernih cenah.
Transferne cene naj bi bile tiste cene, ki zagotavljajo, da je dosežena raven cen enakih ali primerljivih proizvodov, blaga ali storitev taka, kot se v primerljivih okoliščinah poslovanja doseže med nepovezanimi osebami. Vse druge transakcije med povezanimi osebami pa lahko štejemo za transakcije, ki se opravijo po cenah, ki jih posredno ali neposredno ne določa trg ali konkurenca, ampak gre za cene, ki jih oblikujejo povezane osebe.
Kar zadeva vsebinsko opredelitev povezanih oseb, za povezane osebe rezidente ZDDPO-2 določa nekoliko milejšo obravnavo v primerjavi s transakcijami med rezidenti in nerezidenti. V skladu s 17. členom ZDDPO-2 se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
- v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
- plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0 % oz. po stopnji, nižji od 19 %; ali
- je oproščen plačevanja davka v skladu z ZDDPO-2.
Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je prilagajanje davčne osnove določeno le, kadar je eden izmed rezidentov, ki se šteje za povezano osebo z drugim rezidentom, v t. i. posebnem davčnem položaju. Z vidika države gre namreč za davčno nevtralno transakcijo, saj so npr. obresti pri enem davčnem zavezancu prihodki, pri drugem zavezancu pa odhodki v istem znesku.
4.DOKUMENTACIJA O TRANSFERNIH CENAH
Zavezanci za davek z dokumentacijo o transfernih cenah dokazujejo, da so cene, ki jih uporabljajo v povezanih transakcijah, v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Pravilnost določanja transfernih cen se v morebitnem davčnem nadzoru ugotavlja na podlagi podatkov v dokumentaciji, ki jo morajo davčnemu organu predložiti zavezanci. Zato je zelo pomembno, da so v njej vse pomembne informacije.
Zavezanci morajo v skladu s 382. členom ZDavP-2 zagotavljati dokumentacijo o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi transfernih cen. Zagotoviti morajo splošno dokumentacijo (angl.Master File), v kateri mora biti najmanj opis davčnega zavezanca, organizacijske strukture na svetovni ravni in vrste povezanosti (kot kapitalska, pogodbena, osebna), njegovega sistema določanja transfernih cen, splošnega opisa poslovanja in poslovnih strategij, splošnih ekonomskih in drugih dejavnikov ter konkurenčnega okolja.
Splošna dokumentacija je običajno enotna za celotno skupino povezanih podjetij in pripravljena praviloma v angleškem jeziku. Zavezanec jo mora na zahtevo davčnega organa prevesti, in sicer v roku, ki mu ga določi davčni organ, vendar ne prej kot v 60 dneh. V praksi davčni organ običajno ne zahteva prevoda celotne splošne dokumentacije, ampak le prevod vsebin iz dokumentacije, ki so ključne za odločanje o dejstvih, ugotovljenih v postopku. to pa je odvisno od posameznega davčnega inšpektorja in je stvar presoje glede na primer.
Zavezanci morajo zagotoviti tudi posebno dokumentacijo (angl.Local File), v kateri morajo biti najmanj:
- podatki v zvezi s transakcijami s povezanimi osebami (opis, vrsta, tip, vrednost, roki in pogoji, ki jih je treba zagotoviti za posamezno transakcijo);
- podatki o izvedbi analize primerljivosti transakcij o lastnostih sredstev in storitev, o izvedeni funkcijski analizi (opravljene naloge glede na vložena sredstva oziroma storitve in prevzeta tveganja), o pogodbenih pogojih, ekonomskih in drugih razmerah, ki vplivajo na transakcije, poslovnih strategijah, drugih vplivih, ki so pomembni za izvedbo transakcije, o uporabi metode oziroma metod za določitev transfernih cen in njihovi določitvi v skladu s primerljivimi tržnimi cenami; druga dokumentacija v dokaz skladnosti transfernih cen s primerljivimi tržnimi cenami.
Zadnje spremembe in dopolnitve Smernic OECD iz julija 2017 so prinesle kar nekaj novosti glede dokumentacije o transfernih cenah, saj je bil uveden nov tritirni pristop. Mednarodna podjetja morajo tako pripraviti splošno dokumentacijo (Master File), posebno dokumentacijo (LocalFile) in, če znašajo letni konsolidirani prihodki skupine več kot 750 milijonov EUR, tudi CBCR. Republika Slovenija je v ZDavP-2 implementirala določbe v zvezi s poročilom po državah, medtem ko druge spremembe in dopolnitve Smernic OECD glede dokumentacije o transfernih cenah še niso prenesene v slovenski pravni red. prenovljene Smernice OECD zahtevajo podrobnejše podatke o poslovnih aktivnostih skupine, neopredmetenih sredstvih (npr. opis strategije za razvoj, lastništvo in učinkovito uporabo neopredmetenih sredstev), o pomembnih gonilnikih za doseganje dobička, opis verige dodatnih vrednosti za 5 % prihodkov ali pet glavnih produktov itd.
Davčni organ lahko v davčnem inšpekcijskem nadzoru od zavezanca zahteva tudi podatke, ki niso taksativno našteti v prvem odstavku 382. člena ZDavP-2, npr. analizo DEMPE,6 če je to potrebno, da se ugotovi, ali je pogoju neodvisnega tržnega načela zadoščeno ali ne (torej ali je transferna cena v konkretni transakciji skladna z neodvisnim tržnim načelom). Pri tem je treba upoštevati še splošna načela, določena v ZDavP-2 (primeroma načelo sorazmernosti, načelo materialne resnice, načelo zakonitosti), ter druga pravila, da se po eni strani zagotovi skladnost presoje neodvisnega tržnega načela, po drugi pa administrativno ne obremenjuje zavezancev s pripravo dokumentacije, ki z vidika presoje neodvisnega tržnega načela ni relevantna.
Za leta poslovanja, na katera so pomembno vplivale gospodarske in finančne posledice pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini, je posebej pomembno, da zavezanec podrobno opiše, kako so te razmere vplivale na njegovo poslovanje, na skupino mednarodnih podjetij, katere del je, in na panogo, v kateri deluje, ter kako je vpliv izrednih razmer vplival na povezane in analizirane transakcije.
Pomembno zakonsko osnovo za pridobitev dodatnih informacij dajeta davčnemu organu tudi 39. člen ZDavP-2, ki predpisuje obveznost dajanja podatkov, in 40. člen ZDavP-2, ki določa obveznost zagotavljanja dokumentacije povezanih oseb nerezidentov Slovenije. Dodaten vir informacij oz. za namene analize tveganja, povezanega z določanjem transfernih cen pri davčnem zavezancu, predstavlja tudi poročilo po državah (CBCR), iz katerega so razvidni ključni poslovni in finančni podatki oz. globalna razporeditev dohodka ter plačani davki mednarodne skupine podjetij skupaj z določenimi indikatorji o lokacijah ekonomskih aktivnosti skupine. Poročanje po državah (CBCR) je eden izmed ukrepov OECD-ja, katerih cilj je obdavčitev dobičkov tam, kjer so ustvarjeni.
5.REVIZIJSKI CILJI, TVEGANJA IN REVIZIJSKI POSTOPKI
Skladno z MSR-jem mora revizor spoznati povezane stranke in razmerja ter posle med povezanimi strankami. Postopke mora revizor opraviti ne glede na to, ali okvir računovodskega poročanja postavlja zahteve glede povezanih strank. Preveriti pa mora tudi, ali so razmerja in posli med povezanimi strankami ustrezno razkriti v letnem poročilu v skladu z okvirom računovodskega poročanja.
Na podlagi postopkov mora revizor oceniti tveganja in ali obstajajo tveganja pomembno napačnih navedb zaradi prevare v računovodskih izkazih, na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov pa preveriti, ali razmerja in posli s povezanimi strankami dosegajo merila za pošteno predstavitev, ali ne zavajajo. Pomembne posle, ki so s povezanimi strankami sklenjeni zunaj rednega poslovanja družbe, revizor obravnava kot pomembno tvegane.
5.1. Revizijski postopki po MSR-ju 550
Da revizor prepozna razmerja in posle s povezanimi strankami, opravi naslednje poizvedovanje pri poslovodstvu in ugotovi:
- katere so povezane stranke, s katerimi je imela družba posle v poslovnem letu, ter pridobi pojasnila sprememb poslov glede na preteklo poslovno leto;
- kakšna so razmerja s povezanimi strankami; novougotovljene posle in razmerja s povezanimi strankami.
Revizor mora razumeti notranje procese, ki se nanašajo na povezane stranke, vključno z notranjimi kontrolami, ki so vzpostavljene za zagotovitev prepoznave povezanih strank, za zagotavljanje popolnosti seznama povezanih strank, spremljanje in odobritev razmerij in poslov (v okviru rednega pa tudi zunajrednega poslovanja) ter razkritje v letnem poročilu.
Revizor opravi naslednje postopke za prepoznavanje razmerij in poslov s povezanimi strankami:
- potrditev oziroma poizvedovanje glede narave poslov, s katerimi družba poslovno sodeluje – npr. prek poslovnih bank in odvetniških družb;
- potrditev namena, specifičnih pogojev in zneskov poslov s povezanimi strankami;
- preveritev pomembnih pogodb s povezanimi strankami; pregled zapisnikov družbe (skupščine delničarjev, zapisniki poslovodstva, nadzornega sveta in preostalih komisij znotraj družbe);
- pregled evidenc transakcij za morebitne novougotovljene povezane stranke.
Če poslovodstvo ni prepoznalo razmerij ali pomembnih poslov oziroma jih ni razkrilo, revizor opravi naslednje postopke:
- ustrezna komunikacija med člani revizijske skupine; poizvedovanje, zakaj notranje kontrole družbe niso ugotovile in posledično niso razkrile razmerij ali poslov med povezanimi strankami;
- zahteva poslovodstvu za določitev vseh poslov z novougotovljeno povezano stranko;
- izvajanje ustreznega detajlnega testa podatkov glede novougotovljene povezane stranke in izvedba postopkov za prepoznavo morebitnih dodatnih povezanih strank;
- ponovno ocenjevanje tveganj na morebitnih dodatnih povezanih strankah oziroma pomembnih poslih, ki lahko obstajajo in jih poslovodstvo ni prepoznalo ali razkrilo, ter izvedba dodatnih revizijskih postopkov;
- če je nerazkrivanje poslovodstva namerno (in posledično pomeni znamenje pomembno napačnih navedb z vidika prevar), je potrebna ponovna ocena glede uporabljene revizijske strategije.
Revizor opravi tudi postopke v okviru pomembnih poslov s povezanimi strankami, ki so opravljeni zunaj rednega poslovanja, in sicer da na ravni razmerij in poslov s povezanimi strankami:
- pregleda relevantno pogodbeno dokumentacijo;
- preveri, ali so bili posli ustrezno odobreni skladno s politikami družbe;
- preveri, ali poslovni namen posla nakazuje na znamenja prevarantskega računovodskega poročanja oziroma poneverbe sredstev;
- preveri, ali so pogoji transakcije skladni s pojasnili poslovodstva;
- preveri, ali so bili posli ustrezno računovodsko evidentirani in razkriti skladno z okvirom računovodskega poročanja.
V MSR-ju 550 so podrobneje opisani revizorjevi postopki (v pojasnjevalnem gradivu v odstavkih od A9 do A28) ter revizorjev odziv na tveganja pomembno napačnih navedb (v odstavkih od A31 do A45).
Revizor od poslovodstva pridobi tudi pisne predstavitve, da je poslovodstvo revizorju razkrilo vse povezane stranke, razmerja in posle ter da so bila razmerja in posli ustrezno računovodsko evidentirani in razkriti v letnem poročilu. pri posebno pomembnih poslih in razmerjih je smiselna njihova navedba v pisni predstavitvi.
5.2. Revizijski postopki po Stališču 27
Poslovodstvo družbe mora v skladu s 545. členom ZGD-1 pripraviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel Stališče 2 –Pregled poročila o odnosih do povezanih družb. Na podlagi tega stališča so v 6. členu navedeni postopki pridobivanja revizijskih dokazov, ki se nanašajo na:
- presojanje ali poročilo o odnosih do povezanih družb, ki vsebuje vse informacije ter izpolni zahteve po prvem odstavku 546. člena ZGD-1;
- poizvedovanja pri poslovodstvu in drugih osebah v organizaciji, pri članih nadzornega sveta in/ali drugih pristojnih za upravljanje ter izvedbo analitičnih postopkov; podrobnejša navedba revizorjevih postopkov je razvidna iz samega Stališča 2.
Zakonodaja revizorju nalaga, da med drugim preveri, »ali pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, vrednost izpolnitve družbe ni bila nesorazmerno visoka glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko so bili ti posli sklenjeni, in je bilo morebitno prikrajšanje nadomeščeno«.