TFL Vsebine / TFLGlasnik

Gradbinci spet skupaj na že 4. Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci

Potem ko je direktorica portala Zlata Tavčar z veseljem pozdravila udeležence 4. Gradbeno-prostorsko-okoljske konference v dvorani in po internetni povezavi doma, je Georgi Bangiev, generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor, v uvodnem nagovoru poudaril predvsem normativno urejanje gradbene in okoljske problematike. Nova gradbena in okoljska zakonodaja pomenita, kot je dejal, pripravo 20 podzakonskih aktov, o zahtevnosti dela pa priča 13 podzakonskih aktov na področju urejanja prostora. »V povezavi in sodelovanju z občinami, odvisno od njihovih vprašanj, bomo pripravili obsežna spletna izobraževanja,« je napovedal ob koncu.

»Na terenu se že čuti prisotnost prizadevanj ministrstva za okolje,« je besedam Georgia Bangieva pritrdila Aleksandra Velkovrh, na naših konferencah dobro poznana strokovnjakinja. Posebno pozornost je pritegnila s strokovnimi razlagami, denimo manjših rekonstrukcij brez gradbenega dovoljenja, in pa s podrobnim nizanjem zahtev glede dovoljenj in legalizacije. Posebej se je zadržala pri novostih v zakonodaji, ki zadevajo investitorje in izvajalce.

Mag. Tomaž Černe je nadaljeval razlago o tem, kaj prinaša novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Tudi sicer je bil dopoldanski del prvega dela konference namenjen novostim, ki jih prinaša spremenjena gradbena, prostorska in geodetska zakonodaja. Da gre za svojevrstno malo revolucijo, kot je dejal Černe, priča tudi dejstvo, da smo od leta 1984, ko smo dobili prvi zakon o urejanju prostora, imeli do danes devet zakonov. Zadnji ZUreP-3 vsebuje celih 340 členov.

Podrobneje je o postopkih okoljskih presoj in dovoljenj v luči že veljavnih Gradbenega zakona, zakona o urejanju prostora in Zakona o varstvu okolja govorila Margita Žaberl iz Giga-R. Pri vseh zanimivih podrobnostih in obveznostih je na svojevrsten način napovedala pomembno temo, ki nas čaka na 5. konferenci prihodnje leto: Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, za katerega so izhodišča že v javni obravnavi.

Svojevrstni temi za prve strani časopisov sta bili ponazoritvi Eda Škufce, člana uprave novomeškega CGP, in Boštjana Riglerja, člana uprave Darsa. Po zaslugi slednjega smo spoznali tretjo razvojno os, njeno načrtovanje in začeto gradnjo skorajda od kilometra do kilometra. »Naše avtoceste so drage, niso pa predrage,« je povedal. Visoko ceno je utemeljil s tem, da velik del tretje razvojne osi poteka na objektih ali v njih: v predorih, na mostovih in viaduktih ter podobno.

Kdo je kriv za napake pri gradnji, ko je delo opravilo več izvajalcev? Kako oceniti napako, če gre za pomanjkljivo dokumentacijo, in o podobnih težavah ter vlogi izvedenca pri napakah pri gradnji je govoril mag. Renato Čižmešija.

Pravne vidike dela in položaja izvedenca je še podrobneje razložila odvetnica Dida Volk. Spregovorila je prav o vlogi izvedenca v gradbenih sporih, ko gre recimo za napake izvajalcev in oceno zmanjšane vrednosti opravljenega dela, za zamude, izračun opravljenih del, končni obračun.

V okviru tega pravnega dela naše konference je spregovoril tudi Sašo Jankovič iz pravne službe novomeškega CGP, in sicer o pravnih izzivih velikega gradbinca v praksi. »Ali pravniki predstavljamo dodatno vrednost pri izvedbi gradbenih projektov?« se je vprašal. A že v primeru reševanja zahtevkov iz naslova podražitev, kar je žal nekakšna stalnica, je odgovor na dlani.

Drugi dan konference je o novi gradbeni zakonodaji udeležencem spet spregovorila Aleksandra Velkovrh, a tokrat z vidika občin kot investitorjev in mnenjedajalcev. Zlasti se je dotaknila vprašanja o tem, kaj bosta na to področje prinesla projekta eProstor in eGraditev.

Temu delu konference je sledil podrobnejši vpogled v nove obveznosti, a tudi priložnosti, ki jih pred občine prinaša ZUreP-3, ki ga je predstavil mag. Tomaž Černe. ZUreP-3, kot je poudaril, le operacionalizira izvirne naloge, ki jih imajo občine že po zakonu o lokalni samoupravi.

Še z eno novostjo se bodo hočeš nočeš srečali vsi lastniki nepremičnin, to je zakon o katastru nepremičnin, ki velja od aprila letos in o katerem je spregovorila mag. Marjana Vugrin. Še zlasti so bile nazorne njene grafične ponazoritve.

Odvetnici Vesna Cukrov in Veronika Cukrov, doktorska kandidatka, sta se obsežno in temeljito lotili spremembe in valorizacije cen pri gradbenih pogodbah. K temu se bodo žal skorajda vsak dan vračali investitorji, a tudi izvajalci del. Zlasti ko gre za javna naročila. Slikovit je bil primer rasti cen v jeklarski industriji: v času covidne krize se je zmanjšala splošna poraba jekla v industriji, zmanjšala se je rast v naftni industriji. Vesna Cukrov je spomnila, da so v obdobju covida evropski jeklarski obrati v letu 2020 uporabljali le 65 odstotkov proizvodnih zmogljivosti. Da o cenovni krizi ob izbruhu vojne v Ukrajini ne govorimo posebej. Zato je toliko pomembnejše poznavanje zakonitih možnosti sprememb pogodbeno dogovorjenih cen. Mag. Klavdija Sitar Šinkovec, odvetniška kandidatka pri odvetnici Mojci Furlan, je v svojevrstnem nadaljevanju prejšnje teme govorila o pogodbenih rokih, podaljšanju roka in pogodbeni kazni.

Mag Nina Scortegagna Kavčnik, ki je specializirala iz delovnega prava, je iskala odgovore na vprašanje, ali je kolektivno pogodbo za gradbeništvo treba nujno uporabljati.

Trajnostna gradnja in razvoj slovenskih meril za trajnostno gradnjo zelo zaposluje številne strokovnjake, predvsem pa strokovnjake na Gradbenem inštitutu Zavoda za raziskovanje materialov in konstrukcij. Dr. Marjana Šijanec Zavrl s tega inštituta je prišla z novico, da je že na voljo testna uporaba slovenskih meril za trajnostno gradnjo. Kako neizmerni izzivi so in še bodo pred strokovnjaki, govori nekaj preprostih dejstev. Polovica vseh iz narave pridobljenih materialov je povezana s stavbami, tudi polovica celotne rabe energije, tretjina vse porabljene vode, stavbe pa proizvedejo tudi tretjino vseh odpadkov.

Vse pa se začne že pri upoštevanju podnebnih sprememb pri načrtovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor. Eva Markun iz Marbo okolja je ob tej temi napovedala vroče čase, saj se bodo povprečne temperature povečale od 1,3 do celo 4 stopinje Celzija. Kaj prinašajo ti časi, je ponazorila s spominom na letošnje požare na Krasu. Deževje to jesen pa je napoved druge skrajnosti: intenzivnejše padavine, njihova neenakomerna razporeditev in ne nazadnje dvig morske gladine.

O štirih vidikih trajnostnega upravljanja stavb kulturne dediščine je v luči energetske prenove stavbne dediščine spregovoril mag. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta Zavoda za raziskovanje materialov in konstrukcij.

S tradicionalno okroglo mizo Gradbeništvo v aktualnih svetovnih razmerah, ki jo je vodila in povezovala Zlata Tavčar, direktorica portala Tax-Fin-Lex, se je končala že četrta Gradbeno-prostorsko-okoljska konferenca. Na okrogli mizi so sodelovali Aleksandra Velkovrh, Vesna Cukrov, dr. Marjana Šijanec Zavrl, Edo Škufca in Marko Žitnik, vodja tehnične službe 2TDK.

Že med konferenco smo lahko veliko slišali o podražitvah v gradbeništvu in pritisku bodisi na izvajalce bodisi na naročnike. Tako je tudi Marko Žitnik na vprašanje Zlate Tavčar, kako vidijo sedanji trenutek v slovenskem gradbeništvu, svoj odgovor strnil predvsem okrog ponazarjanja cenovnih pritiskov tudi pri projektu 2TDK. Edo Škufca je tako kot v svojem uvodnem nastopu prvi dan konference spregovoril o pomanjkanju kadrov, kar se nam dogaja tudi zato, ker ne znamo ali ne želimo promovirati stroke. Ne glede na velikanski prispevek gradbeništva družbenem bogastvu je še enkrat spomnil, da bi bil skrajni čas, da gradbeništvo dobi svoje ministrstvo.

Marjana Šircelj je ob napovedi Eda Škufce, da se utegne gradbeništvo spet ohlajati, podvomila o tem, ali smo si zares opomogli po zadnji krizi v tej strateški panogi. Z grožnjo o morebitni krizi se je zaradi cenovnih pritiskov strinjala tudi Vesna Cukrov. »Najnižja cena naj ne bi bila nekakšen imperativ zakona o javnem naročanju,« je dejala. »Če se država ne bo lotila problema cen v že sklenjenih pogodbah, nas čakajo nemerljive težave. Ne nazadnje nas utegne to ovirati tudi pri črpanju evropskih sredstev.« Pozvala je k odločni strategiji, overjeni na realnem stanju, oziroma k noveliranju investicijskih programov, ki morajo biti skladni.

Aleksandra Velkovrh je spomnila, da je lahko stanovanjska gradnja pomembna tudi v luči poziva in spodbude mladim, naj vendarle ostanejo v Sloveniji, da bodo imeli kje živeti.

Ob koncu okrogle mize in hkrati ob koncu konference je Zlata Tavčar še enkrat poudarila, da je gradbena panoga strateška panoga, ki potrebuje svoje ministrstvo. Kot nekakšna napoved naslednje, to je 5. konference, ki bo spet spomladi, pa je spomnila, da je bilo tokrat premalo ali nič časa za podrobnejši govor o trajnostni gradnji, problemu prenormiranosti in izrabi kohezijskih sredstev.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!