TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba okrožnega sodišča, spremeni tako, da se v II. odstavku 2. točke in v 3. točki glasi: 2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki, torej vrniti v stečajno maso 200.000,00 (dvesto tisoč) tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.7.1994 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo, glede zakonitih zamudnih obresti do 21.7.1994 pa se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki poleg pravdnih stroškov v višini 81.111,00 (enainosemdeset tisoč sto enajst) tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.10.1996 do plačila, še stroške za odgovor na pritožbo v višini 34.087,50 (štiriintrideset tisoč sedeminosemdeset) tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.2.1997 do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Dovoljenje za vložitev izpodbojne tožbe je procesna predpostavka, na katero mora sodišče med postopkom po 82. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti in če zakoniti zastopnik pravdne stranke takšnega dovoljenja nima, mora sodišče po II. odstavku 83. člena ZPP zahtevati, naj si ga priskrbi. Neobičajnost asignacije kot izpolnitve terjatve je v tem, da tožena stranka ne bi mogla doseči poplačila svoje terjatve na način, kot je bil izveden. Ob ugotovitvi pogoja iz 1. točke IV. odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, da gre za neobičajen način izpolnitve obveznosti, sodišču prve stopnje ni treba ugotavljati še pogoja iz 2. točke IV. odstavka 125. člena ZPPSL, ker je že z izpolnitvijo enega pogoja domneva o vedenju za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje podana.