TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste pravnik, predsednik uprave in ustanovitelj borznoposredniške hiše Ilirika, zagotovo pa med najbolj izkušenimi na področju borznega posredovanja in poslovnega sodelovanja. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Igor Štemberger:
Težko rečem. Treba je vedeti, da traja poslovna tekma do samega konca, in upam, da mi je danega še nekaj časa. Težko rečem, na kaj sem najbolj ponosen, ker lahko gre v zadnjem delu marsikaj narobe. Zato bodimo ponižni in skromni ter upajmo, da nam bo pot vsaj tako naklonjena in morda tudi tako dobra, kot je bila v teh desetletjih.

TFL Glasnik:
Skromno in konservativno, kot se za finančnika spodobi.

Igor Štemberger:
Previdno je pravi izraz.

TFL Glasnik:
Verjetno vas je ravno ta lastnost pripeljala do tu, kjer ste. Modro ste se izogibali tudi politiki. Zanima me, kako ocenjujete trenutno situacijo, ki jo je prinesel koronavirus. Kaj pričakujete glede trendov v gospodarstvu?

Igor Štemberger:
Najprej sem bil izjemno presenečen nad tako veliko in obsežno epidemijo. To se ne bi smelo zgoditi in se ne bi zgodilo, če bi tisti, ki so bili pri izvoru bolezni, to povedali in preprečili. Gre za grd in neprimeren vdor v mir in zdravje vseh družin, v posel, kajti iz tega je nastalo veliko trpljenja, predvsem tistih, ki so bili v dejavnostih, ki si ob zaprtju ne glede na kakovost, znanje, sposobnosti in tradicijo niso mogli pomagati.

To je bila prva okoliščina, zaradi katere sem bil presenečen. Druga, ki je doslej nismo videli, vsaj moja generacija ne, je bil enormen skupni odziv vseh držav, bolje rečeno politikov vseh držav, z velikimi razsežnostmi novega denarja in vprašanjem pomoči gospodarstvom ali njim samim. Da bi obstali oziroma da državljani njihovih držav ne bi bili nezadovoljni z burnimi reakcijami zaradi obubožanega gospodarstva, če ne bi bilo velikanskih pomoči.

Tretja zadeva, nad katero sem bil presenečen, in je dobro, da je tako, je dolgotrajnost teh ukrepov. Tu se postavi vprašanje, kaj bo to prineslo. Kakšna zadolženost bo na koncu? Kdaj bodo države odplačale te dolgove? Kako bo to povzročalo rast vrednosti drugih dobrin, ki imajo neko notranjo vrednost? Te pa denar očitno ne more prikazati oziroma jo kaže tako, da se surovine zelo hitro dražijo. Kaj bo vse to prineslo prebivalcu, ki bo moral za dobrine plačati čedalje več.

To so osnovna vprašanja, ki so bila drugačna od normalnega življenja, ki so drugačna tudi danes, zato je težko napovedovati prihodnja gibanja. Toliko neznank je, saj se prvič soočamo s takšnimi okoliščinami. Morda bi lahko rekel, da bo obrestna mera še nekaj časa ostala enaka, zagotovo srednjeročno obdobje – ne glede na inflacijo, ne glede na podražitev velikega števila surovin, tudi hrane, verjetno tudi samega dela.

Na drugi strani vidim hitro zviševanje cen izdelkov, morda tudi množico ljudi, ki si niso mogli pomagati sami in bodo imeli zelo velike težave s preživljanjem sebe in družine. Podjetja se bodo soočala z veliki problemi, tudi stečaji, imeli bomo množico, ki bo na robu revščine.

TFL Glasnik:
Čaka nas velika polarizacija. Z ukrepi je marsikdo pridobil neka sredstva in se povečuje povpraševanje po finančnih storitvah. Kako smo Slovenci reagirali na to? Dejstvo je, da imamo 23 milijard evrov v prihrankih in depozitih. Smo morda bolj konservativno naravnani, morda nimamo dovolj znanja, morda pa imajo vpliv tudi slabe izkušnje iz preteklosti? Zakaj tega denarja ne mobiliziramo v nekaj več? Kakšne so vaše napovedi?

Igor Štemberger:
Pri nas vsi produkti, o katerih govorimo, še niso v podzavesti ljudi, da bi razmišljali tako, da je treba prihranke, preprosto povedano, razpršiti, aktivno skrbeti zanje in jih ne samo dati na banko. Drugi razlog je zagotovo ta, da v privatizaciji ni bilo samo zelo veliko napak, temveč je bilo veliko tudi kriminala, kraj, veliko je bilo izgube premoženja, zaradi česar so bili državljani od delitve certifikatov in nakupov delnic dalje ne krivi ne dolžni oškodovani. Vse to pušča nezaupanje, ljudje se tega neradi spominjajo, ne želijo se dotikati tega področja.

Seveda so bile okoliščine marsikdaj takšne, da je bilo tudi strokovnjaku težko vedeti, kaj narediti. Na eni strani je bil grozeči oblak izgube gospodarstva, na drugi strani pa priložnost, da bi vlagali – v nekaj, kar se ruši. Od poletja lani dalje je bilo po napovedih držav jasno, da bo denarja v obtoku čedalje več, in jasno je bilo, da ga lahko ohranjaš samo v neki drugi obliki, ki s tiskanjem denarja zagotovo denar izgublja vrednost, ki je na banki. Zdaj bo še dražje, ko bo treba plačevati ležarine na bankah.

TFL Glasnik:
Kakšen je vaš pogled na kriptovalute?

Igor Štemberger:
Uporabil bom izraz, ki bo vsakemu razumljiv, da je to neke vrste stavnica, čarovnija – ni nikakršne realne vrednosti. Razen neke vrste napovedi, koliko novih ljudi se bo vključilo v ta krog, to spiralo ali to verigo. Vsak, ki kupuje, dviga vrednost. Realne vrednosti ni in je povsem špekulativni predmet naložbe oziroma naložba, ki lahko zelo hitro veliko pridobi, seveda pa lahko zelo hitro veliko izgubi. Težko je napovedati, kašno bo realno gibanje, bo pa ta produkt zagotovo pridobil legitimnost z uzakonitvijo tega področja. Prepričan sem, da bodo do leta 2022 ali 2023 skušali področje uzakoniti in na tak način tudi regulirati. To bo pomenilo vsaj neke vrste varnost, da področje ne bo podvrženo manipulantom, špekulantom in tudi krajam, ki so se velikokrat zgodile. Z uzakonitvijo bo vsaj, kar zadeva tveganje, vse skupaj lažje. Bo pa zakonodajalec zagotovo odprl tudi nekatere nove produkte v zvezi z blockchainom s kriptovalutami, ki utegnejo biti neki podrazred. Težko rečem, kaj in kako se bo gibalo, a počakajmo.

TFL Glasnik:
Vsekakor mora biti v ozadju nekaj konkretnega.

Igor Štemberger:
Vsaj varnost, če ne drugega, večja varnost, o neki vrednosti v ozadju ne moremo govoriti.

TFL Glasnik:
Se regulacija pripravlja? Na svetovni ravni?

Igor Štemberger:
Na evropski. Kitajci delajo svojo, hitijo in mislim, da imajo že določena območja, kjer je ta digitalni denar zaprto območje, namenjeno eksperimentom, in mislim, da si EU, ZDA in Rusija ne bi smele privoščiti velike zamude. Kajti če bo digitalni denar postal globalna valuta, se morajo razvite države vprašati, kako parirati in morda pritegniti svetovno populacijo v svoje naročje in ne prepustiti tega Kitajcem.

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da je to morda način, kako se lahko ves ta denar, ki se je dodatno pojavil v obtoku, pojavi tam. In če ne bo pravočasne regulacije, bodo pridobili samo špekulanti ali večja podjetja. Pred kratkim je celo Tesla kupil bitcoin. Se nam lahko ponovi primer Gamestopa? Nekakšna tempirana bomba za vse.

Igor Štemberger:
Menim, da finančni strokovnjaki pred regulacijo zagotovo ne bodo popolnoma prešli na stran tega instrumenta, ki je, kot rečeno, špekulativen, brez realne vrednosti. Se pa seveda dogaja, da se počasi odpira tudi finančnim strokovnjakom in institucijam, ki vanj vlagajo, to drži. Menim, da dokler ne bo regulacije, se ni bati, da bi ta nova dejavnost in ta novi naložbeni razred prehitro ali popolnoma zamenjal stare oblike, ki vendarle ljudem ponudijo varnost in relativno majhna tveganja.

TFL Glasnik:
Kako pa ocenjujete regulativo finančnega področja v Sloveniji? Še kaj manjka?

Igor Štemberger:
Dejansko je treba pohvaliti zakonodajalce in nadzornike, predvsem evropske, saj je bila zakonodaja sprožena in usmerjena v EU. Ko gledam čas leta 1992, ko sem začel, in danes, je to postala povsem drugačna panoga. Takrat smo delali skorajda samo na zaupanje, danes pa je področje regulirano tako, da se pravzaprav za vsak cent vidi, če ga in ali ga ter kam ga položiš. Vidi se ura, minuta, vidi se, kje si kupil dokument. Če bi stranka želela kakršno koli razlago ali bi imela pritožbo, pripombo ali vprašanje, lahko vedno znova pojasnimo cel potek procesa.

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Igor Štemberger:
Napovedi so bolj podobne kristalni krogli kot pa vedenju in znanju, a prvo pravilo bi bilo, naj se aktivno ukvarjajo s tem, kar predstavlja njihovo minulo vrednost, to so v nekem delu zagotovo tudi prihranki. In to v likvidni obliki. Kot rečeno, teh ni dovolj preprosto prepustiti in misliti, da bodo prihranki kot nekoč naredili neki donos, naša vest pa bo čista.

Denar na banki definitivno izgublja in kaže, da bo izgubljal še nekaj časa, zato je dobro, da najprej razmislijo, kaj potrebujejo jutri in kaj čez deset mesecev. Tisti prihranki, ki so namenjeni trošenju v kratkem času, zagotovo ne morejo biti predmet varčevanja.

Za premoženje, ki ga ne potrebujejo, se je zagotovo pametno najprej oglasiti pri finančnem strokovnjaku, ki dela v družbi, ki ima licenco države, Banke Slovenije ali Agencije za trg vrednostnih papirjev. Trdno sem prepričan, da imajo ljudje, ki delajo pri tovrstnih institucijah, zavest in odgovornost, da ne smejo napačno svetovati. Seveda je to potem odvisno od starosti vsake stranke, namenov, izobrazbe in ali si pustijo svetovati.

Če bo tiskanje denarja takšno, kot je, če bo obrestna mera takšna, kot je, sem prepričan, da bo realno premoženje raslo, koliko bo raslo, pa je nemogoče povedati. Zdrsov ne pričakujem v primeru mirnega življenja na svetu. Če bodo vojaške akcije, krize, žarišča, tečaji seveda lahko zanihajo.

Drugo navodilo je, naj imajo prihranke razpršene ‒ nikoli v samo eni obliki. Delnice lahko kupujejo sami tudi na naši on-line Iliriki od doma. Tistim, ki ste strokovnjaki, pa prav priporočam, da del premoženja upravljate sami.