TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožnika (toženca po nasprotni tožbi) se zavrne in v izpodbijanem delu (kolikor sta bila zavrnjena zahtevka: - na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se na nepremičnini ID znak 1, last toženke do ½, vknjižila lastninska pravica na ime tožnika, podrejeno temu delu zahtevka pa, da je nepremičnina (delež do ½) skupno premoženje pravdnih strank in je delež vsake izmed njiju enak, - na ugotovitev, da so obveznosti do R.Đ. v višini 6.071,00 EUR, do N. d.d. v višini 101.805,55 EUR z obrestmi, do A. d.o.o. v višini 171.285,17 EUR z obrestmi, do B.G. v višini 33.383,41 EUR z obrestmi in v višini 91.910,00 EUR z obrestmi, obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem pravdnih strank) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi toženke (tožnice po nasprotni tožbi) se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na njeno dolžnost plačila 8.620,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kot specificirano v drugem odstavku izreka po tožbi), razveljavi in v istem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. V preostalem se pritožba toženke (tožnice po nasprotni tožbi) zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (kolikor sta bila zavrnjena zahtevka: - na ugotovitev, da so kupnine v višini 120.000,00 EUR, 21.750 EUR in 40.220,00 EUR skupno premoženje pravdnih strank, da je delež tožnika na tem premoženju 3/5, delež toženke pa 2/5 in da je tožnik dolžan toženki plačati 72.788,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.6.2008 dalje, - na ugotovitev, da so prihranki v višini 50.762,40 EUR skupno premoženje, da je delež pravdnih strank na njem enak ter da je dolžan tožnik plačati toženki 25.381,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.6.2008), potrdi izpodbijana sodba.

IV. Pritožbeni stroški so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Samo dejstvo, ali je tožnik tisti, ki je prispeval denarna sredstva za nakup nepremičnine, glede na trditveno podlago tožbe v zvezi s primarno uveljavljenim zahtevkom, tj. zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ni odločilno. Za izstavitev tovrstnega dovolila mora obstajati podlaga - zavezovalni posel. V našem pravu je namreč uveljavljen kavzalni sistem, ki za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini zahteva veljaven zavezovalni pravni posel, ki pomeni pravno podlago za tak prenos.

Iz zatrjevanih dejstev tožnika torej ne izhaja obstoj dogovora (zavezovalnega posla), da bo toženka, v primeru, da do sklenitve sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij ne bo prišlo, na tožnika prenesla lastninsko pravico, kar sedaj tožnik zahteva s primarno uveljavljenim zahtevkom. Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki bi tožniku omogočila vpis lastninske pravice, je torej v tem delu neodpravljivo nesklepčen.