TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve

stopnje (1. in 2. točka izreka) delno spremeni tako, da se glasi:

" 1. Drugotožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki

1.649.775,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2002 dalje do

plačila, v osmih dneh pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek (glede

plačila zneska 579.940,00 SIT s pp) pa se zavrne.

2. Tožeča stranka je dolžna povrniti drugotoženi stranki

stroške postopka v znesku 10.453,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 16.1.2003 do plačila, v osmih dneh pod

izvršbo."

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem

delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti drugotoženi stranki stroške

pritožbenega postopka v znesku 19.110,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 22.4.2005 do plačila, v osmih dneh pod izvršbo.

 

Če delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se ne upokoji, ampak mu

delovno razmerje preneha kot trajno presežnemu delavcu, je upravičen

do odpravnine po 36.f čl. ZDR. Odločitve delavca, da se kljub

izpolnjevanju pogojev za upokojitev ne bo upokojil, ni mogoče šteti

za zlorabo pravic. ZPDJUZ je glede na ZDR speciali zakon, zato je

potrebno pri odmeri odpravnine trajno presežnemu delalvcu uporabiti

določbo 18. čl. ZPDJUZ. Glede na citirano določbo je kot osnova za

odmero odpravnine določena neto plača in je zato tožnica upravičena

do odpravnine, izračunane ob upoštevanju neto plače v zadnjih treh

mesecih, ne glede na sicerjšno prakso, da je po 3. odst. 36.f čl. ZDR

osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača.