TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.