TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Zgolj na podlagi verjetnosti, da je obtoženka iz maščevanja zažgala
skedenj oškodovanca, po podtaknitvi ognja pa naj bi si premislila in
se prestrašila, da bo zgorela tudi njena hiša in je zato obvestila
oškodovančevo družino, da gori, ni mogoče sprejeti skelpa o izvršitvi
dejanja s podtaknitvijo ognja. Do požara ne pride samo z naklepnim
delovanjem kakšne osebe, temveč tudi iz neprevidnosti sosedov
alinaključnih pasantov.
Priznanje obtoženke pred organi milice se ne more šteti kot dokaz v
kazenskem postopku, ker zasliševanje osumljenih oseb po organih za
notranje zadeve ni predvideno ter je v nasprotju z določbo 2. odst.
140. čl. ZKP. Zasliševanje osumljenih oseb lahko opravi samo
preiskovalni sodnik v preiskavi ali v zvezi z uvedbo preiskave (2.
odst. 148. čl. ZKP), in sicer z obvezno uporabo določb 203. do 209.
čl. ZKP.
ORIGINAL:
Iz same vjerovatnoće da je optužena iz osvete zapalila štagalj
oštećenog a da se nakon podmetanja požara predomislila i uplašila da
će i njezina kuća izgorjeti, pa stoga obavijestila obitelj oštećenog
da štagalj gori, ne može se izvesti zaključak o izvršenju djela
podmetanja požara. Do požara može doći ne samo smišljenom djelatnošću
neke osobe već i neopreznošću susjeda ili slučajnih prolaznika.
Priznanje optužene pred organima milcije ne može se smatrati dokazom
u krivičnom postupku, jer ispitivanje osumnjičenih osoba od strane
organa unutrašnjih poslova nije predvidjeno i protivno je odredbi čl.
140. st. 2. ZKP, budući da ispitivanje osumnjičenih osoba može vršiti
samo istražni sudac u istrazi ili povodom otvaranja istrage (čl. 148.
st. 2. ZKP) i to uz obaveznu primjenu odredaba čl. 203. do 209. ZKP.