TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se zavrže. 2. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Na uporabo tretjega odstavka 401. člena ZPP ne vpliva okoliščina, ali je vročena revizija dovoljena, pravočasna in popolna (dovoljena v širšem pomenu) in torej ali je predsednik senata sploh lahko odredil, da se revizija vroči javnemu tožilcu ali ne. Končna presoja o dovoljenosti revizije v širšem pomenu je namreč prepuščena vrhovnemu sodišču (tretji odstavek 400. člena in 392. člen ZPP), ne pa predsedniku senata sodišča prve stopnje. Krajši tridesetdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti torej velja za javnega tožilca, ki mu je bila opravljena vročitev revizije po odredbi sodišča ne oziraje se na to ali je bila dovoljena v širšem pomenu ali ne. Ko javni tožilec prejme hkrati z revizijo tudi prepis sodbe, zoper katero je vložena revizija (drugi odstavek 390. člena ZPP) ima takrat možnost uradno se seznaniti z njo, kar je tudi preverljivo (na podlagi povratnice, ki se hrani v sodnem spisu).