TFL Vsebine / TFLGlasnik
Avtomobil kot vozilo svobode – pa je to res?
Prelomnih sprememb je bilo v mesecu aprilu deležno tudi družinsko pravo, saj se je začel uporabljati Družinski zakonik (DZ) in nov Zakon o nepravdnem postopku, ki se v delu nanaša tudi na družinskopravne institute. Dr. Barbara Novak s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila nekatere novosti, ki jih prinaša nova družinskopravna ureditev z vidika posvojitve in starševske skrbi. Izraz starševska skrb je nadomestil pojem roditeljske pravice, ki se v DZ uporablja le še v členu o odločbi o podaljšanju roditeljske pravice. Nova ureditev dovoljuje posvojitev otroka s strani sorodnikov, kar je bilo v času afere »Koroških dečkov« nemogoče. A zakonodajalec se je pri tem odločil za posebno varovalko, saj so take posvojitve mogoče le v primeru, ko otrok nima več živega nobenega od staršev. Oseba, ki želi posvojiti otroka, mora najprej pridobiti status kandidata. Šele po odobritvi pristojnega centra za socialno delo lahko pride predlog na sodišče. Pri tem je Novakova izpostavila nenavaden razplet, saj se kazenske evidence preverja šele v postopku pred sodiščem, medtem ko se izpolnjevanje drugih pogojev preverja že v postopku pred centrom za socialno delo (CSD). Problematična pa je tudi neenotna definicija »sorodnika«, kot ga ureja DZ in Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. Procesni del odločanja o varstvu in vzgoji je predstavila dr. Vesna Rijavec, sicer dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Kljub nekaterim spremembam pristojnosti CSD in sodišča ostaja v ospredju otrokova največja korist. Novosti, kot je na primer navzočnost drugih oseb pri zaslišanju ali pravica otroka vložiti pritožbo zoper odločitev o vzgoji in varstvu, poskušajo zagotoviti čim manj stresen postopek za otroka, vendar pa je slednje še vedno v večji meri odvisno od pripravljenosti staršev k sodelovanju.
Gospodarska sekcija je bila namenjena izzivom posebnih vidikov odgovornosti pri upravljanju in nadziranju podjetij. Profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart je pojasnil pomen in vrednost svetovalnih mnenj, ki jih pridobijo člani organov vodenja in nadzora pri sprejemanju poslovnih odločitev. Slovenski pravni red je glede ureditve krivdne odškodninske odgovornosti in zahtevane skrbnosti strog, saj uveljavlja za člane organov vodenja in nadzora strožjo odgovornost. Če se za preostale delavce po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) za odškodninsko odgovornost zahtevata naklep ali huda malomarnost, pa za člane organov vodenja in nadzora Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne zahteva posebne kvalificirane oblike krivde. Člani organov vodenja in nadzora morajo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, kar mora napolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru. V sodni praksi se sicer uporablja tudi pravilo business judgement rule, izpeljano iz ameriškega prava, ki zagovarja, da je treba upravo varovati, ko deluje v funkciji odločanja. Od uprave ni mogoče pričakovati, da ima vsa potrebna strokovna znanja, in se lahko razbremeni odgovornosti, če je pri sprejemanju svojih odločitev ravnala na primeren način in svojo odločitev oblikovala na podlagi zbranih informacij. Vendar pa dr. Juhart izpostavlja, da bi morali biti previdni, če bi se odločili uzakoniti razbremenitev uprave v primeru odločanja na podlagi predhodno pridobljenih strokovnih mnenj: »Če se to pravilo vpelje v ZGD-1, lahko pride do poplave mnenj, katerih glavni namen bo služiti članom uprave razbremeniti se odgovornosti.« Z zavarovalniškega zornega kota je odgovornost članov vodenja in nadzora predstavil Dejan Srše iz zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d. Gospodarska družba lahko sklene zavarovalno pogodbo in se s tem zavaruje zoper odškodninske zahtevke, ki bi jih tretje osebe uveljavljale tako zoper povzročitelja kot tudi zoper družbo. Vendar bo izplačilo zavarovalne vsote uspešno le, če bo izpolnjen zavarovalni primer z vidika sklenjene pogodbe in ne bo drugih razlogov, ki bi izključevali njeno utemeljenost.