TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1421/2002 z dne 3. 3. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. P 132/99 z dne 6. 5. 2002 se ne sprejme.

Pritožnikov očitek, da mu je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave s tem, ko na naroku za glavno obravnavo ni sprejelo njegove pripravljalne vloge, ni utemeljen, saj iz izpodbijanih odločb izhaja, da je sodišče vlogo upoštevalo v dokaznem postopku. Prav tako ni utemeljen pritožnikov očitek, da se Višje sodišče ni opredelilo do njegovih pritožbenih navedb, saj je sodišče upoštevalo in se v obrazložitvi tudi smiselno opredelilo do vseh za odločbo pomembnih pritožbenih navedb pritožnika. Tudi ni utemeljen pritožnikov očitek o odstopu sodišč od uveljavljene in enotne sodne prakse, saj pavšalne navedbe pritožnika brez pojasnila, kako so sodišča prisojala odškodnine v drugih podobnih primerih, in brez navedb sodnih odločb, ki naj bi izkazovale, kakšna je enotna in uveljavljena sodna praksa, ne omogočajo sklepa, da gre za tak primer. Ob tem se izkaže, da očitek o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ni utemeljen.