TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

- sodba v II. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi:

"Toženec je v roku 15 dni dolžan plačati tožniku 666,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2019 do plačila.

Zahtevek za plačilo 22.860,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi se zavrne.",

- razveljavi sklep v V. točki izreka, da se tožniku in odvetniku A. A. izreče denarna kazen, vsakemu v znesku 600,00 EUR, ki sta jo dolžna plačati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni in nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnik materialnopravno zmotno meni, da je prišlo do zakonskega prenosa terjatve s tožnika na zavarovalnico. Četrti odstavek 963. člena OZ namreč določa, da ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če jo je povzročil namenoma.

Ker tožniku izplačana zavarovalnina ni pokrila celotne škode, lahko preostanek zahteva od povzročitelja. Toženec mu mora tako plačati še 666,54 EUR, kolikor manj je tožnik prejel od zavarovalnice zaradi odbitne franšize, dolžan pa je tudi zamudne obresti od dne vložitve tožbe do plačila.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik v postopku ni uresničeval svojih pravic z ustrezno skrbnostjo, saj pred vložitvijo tožbe (oziroma po prejemu odgovora nanjo) ni preveril, ali mu je bil pretežni del odškodnine za škodo že povrnjen s strani zavarovalnice. Vendar pa ugotovljeno neskrbno vedenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožnik oziroma njegov odvetnik ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Za kaznovanje udeležencev pravdnega postopka se namreč po drugem odstavku 11. člena ZPP zahteva namerno oziroma dolozno ravnanje.