TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 1218/2006 z dne 22. 9. 2006 ter prvi in tretji odstavek izreka sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. In 05/00079 z dne 15. 3. 2006 se razveljavijo in se zadeva v tem delu vrne Okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni v novo odločanje.

Ugovor dolžnika mora biti skladno z drugim odstavkom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju obrazložen. Če se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih v ugovoru navaja (drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Glede na to je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Stališče sodišč, da bi morala pritožnica svoje trditve dokazati s pomočjo "ustreznih pisnih dokazov", je zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko sta sodišči šteli, da ugovor ni obrazložen, sta odločili o njegovi utemeljenosti, pritožnici pa je bila odvzeta možnost, da se o njeni obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku.