TFL Vsebine / Revija Pravnik

1

Avtor obravnava nedavna konkurenčnopravna in ekonomska teoretična vprašanja v luči reforme izvrševanja konkurenčnega prava EU iz leta 2004. Vzporeja ameriški razvoj antitrusta v znanstveni literaturi in sodnih precedensih z evropskimi prizadevanji za uvedbo bolj ekonomskega pristopa h konkurenčnemu pravu. Čezatlantsko neskladje postaja manjše zaradi konvergentnih sil, kljub temu pa določeno nasprotovanje upočasnjuje konvergenco v obeh jurisdikcijah. Pretekla ustaljena sodna praksa še vedno omejuje reformo konkurenčnega prava EU, vendar po drugi strani empirična analiza kaže, da je Evropska Komisija sledila ameriškemu zgledu veliko bolj, kot bi lahko sklepali le na podlagi uradnih izjav in odločb. Če empirično analiziramo podatke na ravni zadev, je izvrševanje Komisije postalo bolj osredinjeno na kartele z višjimi globami, zmanjšal pa se je pritisk na druga podpodročja konkurenčnega prava podobno kot v antitrustovskem izvrševanju v ZDA. Reforma ni povzročila več sodnih sporov, ker je materialno pravo ostalo nespremenjeno, saj ni bilo dodatne pravne negotovosti in so se podjetja v sodnih postopkih odzvala predvsem na višino izrečenih glob.

The author discusses the recent theoretical competition law and economics issues in light of the 2004 EU competition law enforcement reform. It aligns the US antitrust developments in the academic literature and the judiciary precedents with the European efforts to implement a more economic approach to competition law. The transatlantic divide is closing due to converging forces, but the opposition slows down the convergence process in both jurisdictions. The past unchanged case law still limits European competition law reform. However, the empirical analysis demonstrates that the European Commission followed the American example much more than might be concluded only from the wordings of the official texts. The Commission enforcement became more focused on cartels with heavier fines, and the pressure on other competition law subfields, similarly to US antitrust enforcement, relaxed if we empirically examine the case-level data. The reform did not cause more litigation because substantive law remained unchanged. Hence, there was no additional legal uncertainty, and in judiciary procedures, firms mainly reacted to higher imposed fines.

The Theoretical and Empirical Assessment of the Economics-Based 2004 EU Competition Law Reform