TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega J.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep o podaljšanju pripora s sklicevanjem na dejstva, ki da kažejo, da se utemeljen sum opira na nedovoljene dokaze, teh dejstev pa napadena pravnomočna odločba sploh ne vsebuje. Ali je zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, bi bilo mogoče ugotoviti na podlagi ocene v pravnomočni odločbi ugotovljenih procesno pomembnih dejstev, ne pa šele z ugotavljanjem v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom. Če bi pri takem odločanju Vrhovno sodišče ugotovilo, da je iz spisovnih podatkov razvidno, da nesporne okoliščine utemeljujejo sklepanje, da gre za nedovoljen dokaz, ki v tolikšni meri slabi utemeljenost suma, da bi to narekovalo odpravo pripora, pa bi tak sklep moralo razveljaviti po določbi 427. člena ZKP.

Čeprav je bila odredba za izvajanje ukrepa po 1. točki 1. odstavka 150. člena ZKP izdana zoper soobdolženca in za drugo kaznivo dejanje, to ne pomeni, da zoper obdolženca ni mogoče uporabiti dobljenih izsledkov.