TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

- tožeča stranka je dolžna povrniti stroške postopka prvo tožene stranke Z. P. v višini 2.036,03 EUR, in sicer je dolžna plačati 1.136,76 EUR prvo toženi stranki, 899,27 EUR pa plačati v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu SI56 ..., sklic: ..., namen plačila: povrnitev stroškov po odločbi Bpp .../2016, v roku 15-ih dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka);

- tožeča stranka je dolžna drugo toženi stranki S. P. in tretji toženi stranki N. D. povrniti pravdne stroške v višini 3.144,6 EUR, in sicer vsaki 1.572,3 EUR, v roku 15-ih dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka);

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15-ih dni od vročitve te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 38,41 EUR, in sicer prvo tožena stranka v višini 25,17 EUR, drugo tožena stranka v višini 6,62 EUR in tretje tožena stranka v višini 6,62 EUR.

III. Drugo tožena stranka in tretje tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotno je stališče pritožnika, da bi morali toženci, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in vtoževani stroški predstavljajo stroške stečajnega postopka, zahtevati njihovo poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno naložilo v plačilo tožniku, način njihovega poplačila pa ne sodi v izrek sodne odločbe, ampak bo predmet nadaljnjih postopkov (stečajnega oziroma morebitnega izvršilnega postopka).

Pri umiku tožbe ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen in potreben. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik zaradi umika tožbe tožencem povrniti njihove stroške postopka na prvi stopnji, je ključno vprašanje, ali je bil njegov tožbeni zahtevek izpolnjen. Prvo toženec in tretje toženka primarnega tožbenega zahtevka nista ne izpolnila niti priznala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne njegove potrebnosti. Podredna tožbena zahtevka pa je tožnik vložil iz previdnosti. To pa pomeni, da je bil glede njiju stroškovni riziko v celoti na njegovi strani.