TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Revident zatrjuje, da „ostaja neobrazložena dokazna ocena prvostopenjskega sodišča, da ni mogoče sanirati stanja, kar se tiče pridobitve dovoljenja za tranzit preko Slovenije, ne kar se tiče zasega blaga.“ Dodaja, da se v tem pogledu sodišči nižjih stopenj „spuščata v razsojanje o vprašanju, za katerega so pristojni upravni organi.“ Prvostopenjsko sodišče je v tem pogledu le povzelo vsebino odločbe Carinskega urada Koper z dne 9. 11. 2001, torej upravnega organa. Če je bilo drugače odločeno v pritožbenem postopku ali v morebitnem upravnem sporu, bi to morala zatrjevati prav tožeča stranka, česar pa ni storila. Tako zatrjevanje bi bilo tudi v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami v zadevi III Ips 55/2011, v kateri je tožeča stranka uveljavljala povrnitev škode od Republike Slovenije zaradi istega zasega orožja. Poleg tega je zakonska določba o potrebnosti predhodnega dovoljenja Ministrstva za obrambo RS iz 77. člena ZObr jasna in ni predmet dokaznega postopka. Tega tudi ne more spremeniti podzakonski akt, kot je Uredba o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme (Uradni list RS, št. 18/2003 in nasl.), ki jo omenja revizija in ki res ni veljala v času prispetja orožja v Luko Koper. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da „tožnik, kljub zaprosilu, tranzitnega dovoljenja ni dobil in blago ostaja zaseženo.“