Na podlagi 71. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89 in Uradni list RS, št. 8/90 in 12/91-I) minister za šolstvo in šport izdaja
Ta pravilnik določa postopek, način in pogoje za opravljanje mature ter način preverjanja in ocenjevanja znanja pri maturi.
Matura se opravlja na srednjih šolah, ki izvajajo štiriletne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba.
Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik štiriletnega programa srednjega izobraževanja, po katerem se pridobi javno veljavna izobrazba.
Maturo lahko opravlja tudi, kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, če je opravil na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvladuje najpomembnejša znanja štiriletnega programa srednjega izobraževanja.
Matura obsega skupni in izbirni del.
Predmete skupnega in izbirnega dela mature določa maturitetni katalog znanj.
Predmeti skupnega dela mature so obvezni za vse kandidate, predmete izbirnega dela pa si kandidat izbere.
Predmete izbirnega dela, iz katerih bo izvajala maturo, srednja šola objavi z razpisom za vpis.
II. MATURITETNI KATALOG ZNANJ
Pri maturi se preverjajo znanja v skladu z maturitetnim katalogom znanj, ki ga sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in je objavljen najmanj dve leti pred opravljanjem mature.
Z maturitetnim katalogom znanj se določi:
-
število predmetov mature,
-
predmete skupnega in izbirnega dela mature,
-
način preverjanja znanja,
-
raven zahtevnosti, na kateri se lahko preverja znanje pri posameznem predmetu,
-
obseg zunanjega preverjanja znanj.
Sestavina maturitetnega kataloga zanj so predmetni katalogi znanj.
S predmetnimi katalogi znanj se določi zlasti:
-
obseg in vsebine znanj, ki se preverjajo na posamezni ravni zahtevnosti,
-
navodila za ocenjevanje,
-
načela za oblikovanje vprašanj oziroma nalog,
-
iz katerih vsebin predmeta, ki se pri maturi ne preverjajo, se lahko upošteva ocena predmeta v četrtem letniku oziroma pri preizkusu znanja po 2. odstavku 3. člena tega pravilnika,
-
izpitne pripomočke oziroma sredstva informacijskega zapisa, dovoljena pri opravljanju izpita,
-
trajanje ustnega izpita.
Maturo izvajajo maturitetni organi, in sicer:
-
republiška maturitetna komisija;
-
republiške predmetne komisije;
-
šolske maturitetne komisije;
-
šolske predmetne komisije.
1. Republiška maturitetna komisija
Republiška maturitetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Imenuje jo predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje.
Po en član republiške maturitetne komisije je imenovan izmed predstavnikov univerz, Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, trije člani pa izmed predstavnikov srednjih šol.
Predsednik, namestnik predsednika in člani republiške maturitetne komisije so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Republiška maturitetna komisija vodi in spremlja izvedbo mature v Republiki Sloveniji in pri tem zlasti:
-
vodi pripravo predmetnih katalogov znanj in pripravi predlog maturitetnega kataloga znanj;
-
sprejema letno maturitetno poročilo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta da v razpravo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in znanstveno-pedagoškim svetom univerz;
-
razpisuje datume, pisnih in ustnih izpitov ter določa dan podelitve spričeval;
-
v skladu s tem pravilnikom podrobneje določa izpitni red za pisne in ustne izpite;
-
odloča o vprašanjih v zvezi z opravljanjem mature, ki jih ta pravilnik ne ureja;
-
izdaja posebna navodila o varovanju izpitne tajnosti;
-
daje navodila šolskim maturitetnim komisijam;
-
sprejema poslovnik o svojem delu.
2. Republiška predmetna komisija
Za predmete, iz katerih se opravlja matura, predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, imenuje republiške predmetne komisije.
Republiška predmetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika in najmanj tri člane.
Predsednik, namestnik predsednika in člani republiških predmetnih komisij se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Republiška predmetna komisija zlasti:
-
pripravlja predmetne kataloge znanj določenega predmeta;
-
pripravi vprašanja, naloge in teme za pisni izpit;
-
ureja stalno zbirko vprašanj;
-
imenuje in razrešuje zunanje ocenjevalce;
-
imenuje tretjega ocenjevalca;
-
po končanem jesenskem izpitnem roku prouči podatke izpitnega centra o rezultatih mature ter pripravi poročilo za republiško maturitetno komisijo;