TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v okviru presoje, ali je posameznik prišteven ali ne, pravilno postopalo in najprej ugotavljalo obstoj biološkega pogoja neprištevnosti. Ker sodišče za ugotavljanje obstoja duševnih motenj in abnormnosti nima ustreznega strokovnega znanja, mora za ugotavljanje slednjih angažirati sodnega izvedenca psihiatrične stroke in je na njegov izvid in mnenje tudi vezano. V ta namen je sodišče prve stopnje angažiralo sodnega izvedenca dr. D. D. in zaradi nejasnosti v njegovem izvedenskem mnenju še dr. C. C. Po ugotovljenem obstoju biološkega pogoja neprištevnosti mora sodišče ugotavljati še obstoj psihološkega pogoja neprištevnosti in presoditi ali je prvi vzrok drugemu. Psihološki pogoj neprištevnosti je predmet vrednostne presoje sodišča in sodišče pri presoji ni vezano na izvid in mnenje sodnega izvedenca. Kljub temu pa sodišče tudi pri presoji obstoja psihološkega pogoja neprištevnosti izhaja iz izvedenskega mnenja in presoja, ali je diagnosticirana abnormnost obtoženca vplivala na njegovo sposobnost presoje in odločanja, kar mora sodni izvedenec sodišču opisati, pojasniti, pokazati mehanizme vplivanja določene abnormonosti na motnje v zaznavanju, mišljenju, razsojanju, zavesti, čustvovanju in volji. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je sodni izvedenec dr. C. C. dosegel zahtevane standarde in mu utemeljeno sledilo ter po tako opravljeni celostni presoji sprejelo zaključek o neprištevnosti obtoženca v trenutku izvršitve kaznivega dejanja (tempore criminis).

Sodni izvedenec je pravilno upošteval poročilo toksikološke preiskave, ocenil vpliv alkohola pri konkretnem obtožencu in ugotovil, da je pri obtožencu, zaradi vpliva psihoaktivnih substanc, razum odpovedal in je reagiral tako kot je čutil ter je bilo njegovo ravnanje avtomatizirano. Vzrok stanju obtoženca sta bila alkohol kot vodilni in osebnostna motnja, katere karakteristike je alkohol le še stopnjeval. Ker pa ni mogoče ločiti, v kolikšni meri je na ravnanje obtoženca vplivala osebnostna motnja, prisotnost alkohola in benzodiazepama, in je potrebno vse tri elemente upoštevati kot celoto, ni mogoče pritrditi pritožnici, da je obtoženec storil kaznivo dejanja zaradi disocialne osebnostne motnje.