TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tehtanje med osebnostnimi pravicami in svobodo izražanja, obravnavanje objav o nepreverjenih informacijah glede COVID-19 v luči pravice do zdravega življenjskega okolja in večje škodne nevarnosti po 133. členu OZ, vzpostavljanje odgovornosti socialnih omrežij za odstranitev spornih objav, ki bi naj s svojimi vsebinami posegale v omenjene pravice, ta in še mnoga druga vprašanja so se obravnavala dne 9. junija na že tradicionalnem slovenskem pravnem tekmovanju - Študentska pravda.

Gre za pravno tekmovanje z večletno tradicijo v organizaciji Pravne fakultete v Univerze v Mariboru. Vsako leto organizacijski odbor (prof. dr. Vesna Rijavec, prof. dr. Tjaša Ivanc, asist. Denis Baghrizabehi, asist. Klemen Drnovšek, asist. Denis Magyar, asist. Kristjan Zahrastnik, Urška Grubač) poda študentom na začetku tekmovanja aktualen hipotetičen primer, na katerega potem študentje v skupinah (od tri do pet) pripravijo pisno tožbo in nato še odgovor na tožbo. Izmed oddanih pisnih izdelkov odbor odloči o štirih najboljših - dve najboljši tožbi in dva najboljša odgovora na tožbo. Izbrane ekipe se tako uvrstijo v polfinale, ki poteka ustno v simulaciji postopka pred sodiščem RS, pred sodniki in odvetniki iz prakse. Ekipi, ki zmagata v polfinalu še ustno zastopata svojo stranko v finalu, kjer se nato določi zmagovalno ekipo.

Letos so v polfinale tekmovanja napredovale ekipe iz vseh treh pravnih fakultet: Pravne fakultete v Univerze v Mariboru, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Evropske pravne fakultete Nove Univerze. Polfinalni ekipi Maruša Erce, Maša Hajdinjak, Nikola Jovanović, Tjaša Galič, Gal Pastirk iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Manca Vrtačnik, Manca Voje in Matevž Bedič iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, sta se pomerili pred senatom sodnikov, ki so ga sestavljali odvetnica dr. Urška Kežmah, odvetnik Žiga Stamenković (o.p. Stamenković) in odvetnik Matija Urankar (o.p. Senica in partnerji). Istočasno sta se v polfinalu pomerili tudi ekipi Urša Ravnikar Šurk, Laura Glaner, Eva Krapež, Andraž Slatnar iz Evropske pravne fakultete Nove Univerze in Iza Beširević, Teodora Kordiš, Matej Rožmarin iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru, pred senatom, ki so ga sestavljali višja sodnica Alenka Zadravec, odvetnik Andrej Pohar (o.p. Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji) ter Anže Arko (o.p. Ilić in partnerji).

Senat sodnikov v simulaciji sodnega postopka v finalu Študentske pravde so sestavljali višji sodnik in predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, odvetnik Slavko Vesenjak in odvetnica Vesna Gorjup Zupančič. Pomerili pa sta se zmagovalni ekipi polfinalov in sicer Manca Vrtačnik, Manca Voje in Matevž Bedič iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter Iza Beširević, Teodora Kordiš in Matej Rožmarin iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Letošnji primer, ki so ga študentje dobili v reševanje, je tako kot vsako leto temeljil na aktualnih dogajanjih, tokrat se je dotikal teme v sferi epidemije COVID-19.[1] Fiktivni primer je opisoval na eni strani strokovnjakinjo in virologinjo dr. Lino Drnovšek na drugi strani pa spletnega influencerja Tomaža Bolariča. Slednji je pogosto po svojih profilih na socialnih omrežjih objavljal nepreverjene informacije o COVID-19, nagovarjal ljudi, da naj ne nosijo mask, se ne cepijo in naj ne spoštujejo ukrepov. To je spodbudilo dr. Lino Drnovšek, da je v objavi v časopisu nagovorila ljudi naj ne zaupajo izjavam Tomaža Bolariča in naj se ne zanašajo na takšne nepreverjene informacije. Posledično se je na njo zlil plaz komentarjev, tako s strani influencerja kot tudi s strani njegovih sledilcev. Nekateri komentarji pa so ne samo vsebovali mnenja glede COVID-19, vendar tudi grožnje in razne žaljivke. Zadeva je eskalirala do te mere, da so neznane osebe obiskale Lino in njeno družino tudi na njenem domu.

Kakšne razsežnosti ima svoboda izražanja, ko udari ob osebnostne pravice? Ali nagovarjanje k ne cepljenju, nagovarjanje, da CVOID-19 sploh ne obstaja in nespoštovanje ukrepov epidemije predstavlja večjo škodno nevarnost v smislu 133. člena OZ in poseg v osebnostno pravico do zdravega življenjskega okolja? Kaj sploh ima na voljo oseba, na katero se zgrne plaz komentarjev sledilcev preko spleta kar naraste skoraj v osebni napad? Ali lahko influencer odgovarja za svoje sledilce kot napeljevalec?

To so nekatera ključna vprašanja na katera so študentje odgovarjali pri reševanju primera in pisanja tožbe ter odgovora na tožbo. Relevantni členi so predvsem bili 134. člen Obligacijskega zakonika (OZ), s katerim se vzpostavlja zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic, drugi pomemben je 133. člen OZ, ki s svojimi posebnimi predpostavkami predstavlja svojevrstno varstvo pred škodno nevarnostjo (popularna tožba) ter na zadnje še odškodninska odgovornost, predvsem po 179. členu OZ za pretrpljene duševne bolečine in strah.

Primer vsekakor predstavlja novost v sodni praksi, saj kljub temu, da je sicer sodišče v mnogih sodbah že odločalo o kršitvah osebnostnih pravic, še ni bilo primera na višjih sodiščih, ki bi se dotikal objavljanja informacij o COVID-19 v smislu škodne nevarnosti za pravico do zdravega življenjskega okolja. Z nekaterimi nedavnimi odločitvami glede epidemioloških ukrepov (npr. nedavna odločitev Koprskega in Ustavnega sodišča) že vidimo, da se postavljajo sodna mnenja glede mej posegov in pomembnosti ukrepov. Pa vendar bo še čas pokazal več in prinesel nove odločitve tudi glede influencerjev, saj lahko zaradi tako aktivne uporabe socialnih omrežij pričakujemo tudi kakšen primer, ki bi odločal o odgovornosti influencerja za dejanja svojih sledilcev. Do tedaj so kot svojevrsten »case-study« na spletni strani tekmovanja dostopne tožbe in odgovori na tožbo najboljših ekip.

[1] Več o tekmovanju in dejanskem stanju ter zmagovalnih izdelkih lahko najdete na spletni strani (dostopno dne 11. 6. 2021). O dogodku je poročal tudi Večer (dostopno dne 11. 6. 2021).