TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki spremeni tako, da se preživninska obveznost toženke A. A. zviša, in sicer:

za mesec junij 2019 na 96 EUR,

za mesec julij in avgust 2019 na 288 EUR,

od 1. 9. 2019 do 31. 8. 2020 na 342 EUR,

od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021 na 312 EUR,

od. 1. 9. 2021 do 31. 8. 2022 na 342 EUR,

od 1. 9. 2022 dalje pa na 360 EUR.

II. Sicer se pritožba tožnika zavrne, v celoti pa se zavrne pritožba toženke, in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu točke II. in IV. izreka.

III. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Pritožnik utemeljeno opozarja na sodno prakso, ki indikacije o boljšem standardu priznava kot relevantno okoliščino o pridobitnih zmožnostih, poleg pa redno upošteva tudi dejstvo, koliko stikov in s tem posredno in neposredno več izdatkov ima z otrokom roditelj.

Materine zelo dobre pridobitne zmožnosti, kljub temu, da ima še eno mladoletno in še eno polnoletno hčer, vodijo do tega, da je treba preživninsko breme bolj pravično porazdeliti med oba roditelja. Ob vsem ugotovljenem je denimo nesprejemljivo, da bi mati porabila za mesečni strošek lizinga za vozilo pred 8 leti več, kot mora sedaj prispevati za svojega 16 letnega sina, s katerim poleg vsega nima praktično nobenih stikov in s tem tudi ne stroškov.

Ni dvoma, da je gospodarska družba samostojna pravna oseba, vendar toženkina podjetnost preko uspešnosti omenjene družbe prepričljivo izkazuje njene zelo dobre preživninske zmožnosti.