TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Tudi pri odločanju o preživninah nezakonskih mladoletnih otrok sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek (5. čl. ZZZDR in 3. odst. 3.
čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec oče mladoletnega tožnika in mu naložilo, da za njegovo preživljanje plačuje mesečno preživnino v vtoževani višini in sicer za čas od 1.4.1987 po 4 SIT mesečno, od 1.7.1989 dalje pa 100 SIT mesečno, z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih preživninskih obrokov.

Zoper odločitev o višini preživnine je mld. tožnik po zakoniti zastopnici vložil pritožbo, v kateri je navedel, da bi moralo sodišče
zahtevano preživnino 4 SIT oz. 100 SIT valorizirati, saj sta navedena zneska v času vložitve tožbe predstavljala vrednost 150 DEM.

Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev o preživnini delno spremenilo, delno pa razveljavilo. Pri tem je
izhajalo iz kogentne narave določil o preživljanju mladoletnih otrok, ki pogojuje omejitve strankinih dispozicij. V razlogih svoje
odločitve je med drugim navedlo:

Preživninski zahtevki mladoletnih otrok so uvrščeni med tožbene zahtevke s katerimi pravdne stranke ne morejo prosto razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP). Pri preživninskih zahtevkih mladoletnih otrok zato sodišče ni vezano na tožbeni zahtevek. To načelo velja tako za otroke rojene v zakonski zvezi, kot tudi za nezakonske otroke. Pravice slednjih so izenačene s pravicami otrok rojenih v zakonski zvezi z Ustavo Republike Slovenije (2. odst. 54. čl. Ustave RS, Ur. list RS št. 33/91-I) in z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (5. čl. ZZZDR, Ur. list RS št. 15/76-14/89). Ob spoštovanju navedenih določil, bi moralo sodišče prve stopnje uskladiti preživnino z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v času od 1.4.1987 do leta 1993, pa čeprav tožeča stranka takšne uskladitve med postopkom na prvi stopnji ni zahtevala.