TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Druga toženka je le poročala o izjavah drugih, ne da bi pri tem navajala lastni komentar, v katerem bi tudi sama poudarila sporno vrednostno sodbo. Reportaža (poročanje o nekem dogodku) se sme omejiti samo na tisti dogodek, kateremu je namenjena oz. ki ga prikazuje. Ne ustava ne Kodeks novinarske etike, pa tudi ne Zakon o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) ne zavezujeta ne novinarja ne ustrezne TV postaje, da morata vedno prikazati vse možne odmeve oz. vsa stališča vseh vpletenih strani o prikazanem dogodku. Za odgovornost toženih strank zato ni pravno odločilno, ali je bila izjava za tožnika objektivno žaljiva ali ne.

Eno od meril, ki je pomembno, ko konkurirata pravica do obveščanja s pravico do časti in dobrega imena, je tudi status posameznika, ki se na svojo osebno pravico sklicuje. Prav ima sodišče druge stopnje, da mora direktor ene izmed v spor vpletenih strani prenesti več negativnih vrednostnih kritik, kot navaden posameznik.

Kazenska poravnava ni odločba, na katero bi bilo civilno sodišče lahko vezano (3. odstavek 12. člena ZPP).