TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi:

- v točki I izreka glede zavrnitve ugovora zoper sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba za izterjavo:

- regresa za letni dopust za leto 2017 v višini 128,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2017 dalje do plačila,

- regresa za letni dopust za leto 2018 v višini 134,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2018 dalje do plačila in

- denarnega povračila v višini 7.134,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 6. 2020 dalje do plačila,

- v točkah II in III izreka pa v celoti

in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Čeprav dolžnik v pritožbi uveljavlja razloge, ki jih v predhodnem postopku ni izrecno uveljavljal, jih je, ker gre za razloge , ki jih mora sodišče upoštevati tudi po uradni dolžnosti in bi jih bilo dolžno upoštevati tudi, če se dolžnik nanje ne bi skliceval, pritožbeno sodišče dolžno upoštevati in v zvezi z njimi ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob ustreznem postopanju bi moralo sodišče prve stopnje upnico, ki v predlogu za izvršbo ni specificirala neto zneskov, do plačila katerih je upravičena iz naslova regresa za letni dopust za leti 2017 in 2018 in iz naslova denarnega povračila, že pred odločitvijo o predlogu za izvršbo na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo z ustrezno specifikacijo neto zneskov teh prejemkov. Po dovolitvi izvršbe za izterjavo celotnih (bruto) zneskov pa bi moralo sodišče prve stopnje na dejstvo, da je izvršba neutemeljeno dovoljena glede izterjave celotnih (bruto) zneskov, po uradni dolžnosti paziti tudi ob obravnavi ugovora, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi.