Nalaganje dokumenta...

Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-301/2026, stran 591 DATUM OBJAVE: 6.2.2026

VELJAVNOST: od 21.2.2026 / UPORABA: od 21.2.2026

RS 8-301/2026

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 21.2.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 21.2.2026

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

301. Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 4. točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na 227. seji dne 29. 1. 2026 določil

M I N I M A L N E S T A N D A R D E
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen)

S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Namen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Minimalni standardi za izvolitev v nazive ali akt) je zagotoviti jasne, preverljive in primerljive raziskovalne, pedagoške, strokovne, športne, umetniške in etične kriterije, ki prispevajo h kakovosti, integriteti in ugledu visokega šolstva v Republiki Sloveniji.

Minimalni standardi za izvolitev v nazive zagotavljajo enotno in pregledno podlago za postopke izvolitev v nazive na visokošolskih zavodih ter prispevajo k primerljivosti meril in preglednosti izbirnih postopkov v nacionalnem visokošolskem prostoru in širše. Akt upošteva načela odprte znanosti, kot so določena v Uredbi o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25), in je skladen z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg tega je akt zasnovan tako, da omogoča usklajenost z relevantnimi dokumenti na področju visokega šolstva, znanosti in raziskovanja ter zagotavlja mednarodno primerljivost in prepoznavnost slovenskega visokošolskega prostora.

Akt je sestavljen iz dveh delov, minimalnih postopkovnih standardov in minimalnih količinskih standardov.

2. člen

(zakonski pogoji)

Trajanje naziva, razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi, področja za izvolitev naziva, odvzem naziva ter drugi pogoji za izvolitev so urejeni v 98. do 109. členu Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25; v nadaljevanju: ZViS-1).

3. člen

(oblikovanje in vsebina meril visokošolskih zavodov)

Minimalne standarde za izvolitev v nazive morajo upoštevati vsi visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.

Visokošolski zavodi na podlagi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in v skladu s osmim in devetim odstavkom 102. člena ZViS-1 določijo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive).

Merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive vsebujejo:

opis postopka za izvolitev v naziv;

količinske standarde za izvolitev v nazive, ki morajo biti enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov za izvolitev v nazive; kot zahtevnejše pogoje se lahko določi: strožje zahteve glede objav znanstvenih člankov za izvolitev v posamezni naziv, določitev objave monografije ali drugega dela, ki je posebnega pomena za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kot obveznega pogoja za izvolitev (npr. v humanistiki) in strožje zahteve za druge znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 7.-12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive;

kriterije za presojo kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.

V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo značilnosti za posamezna področja izvolitev (naravoslovje in matematika, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in umetnost oziroma ožja področja). V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo tudi drugi pedagoški in strokovni dosežki, ki so določeni v 7.-12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.

V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se ureja tudi delo po načelih odprte znanosti, in sicer:

sodelovanje v recenzijskih postopkih, še posebej v odprtih recenzijskih postopkih, ki omogočajo dodatno transparentnost znanstvene presoje;

obveznost odprtodostopnih objav v institucionalnih ali tematskih repozitorijih;

objava in ponovna uporaba odprtih raziskovalnih podatkov v skladu z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable);

uporaba odprtokodnih raziskovalnih orodij in metodologij, ki omogočajo ponovljivost raziskav;

vključevanje občanske znanosti.

V merilih visokošolskega zavoda se opredelijo tudi etični vidiki, znanje tujega jezika, izvajanje pedagoškega procesa na visokošolskih organizacijah v tujini, mednarodna odmevnost, presoja in izkazovanje umetniške usposobljenosti, ponovna izvolitev v naziv, predčasna izvolitev ter ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov.

II. MINIMALNI POSTOPKOVNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE

4. člen

(postopek izvolitve v visokošolski naziv)

Postopek izvolitve v visokošolski naziv je sestavljen iz dveh delov, in sicer:

preverjanja izpolnjevanja potrebnih pogojev za izvolitev v naziv, torej minimalnih količinskih standardov za izvolitev v nazive in meril visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive, pri čemer izpolnjevanje teh pogojev še ne ustvarja pravice do izvolitve v naziv in

presoje kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in merili visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive; ta del vključuje temeljito oceno del kandidata za izvolitev v naziv.

Če pristojni organ visokošolskega zavoda presodi, da kandidat izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka tega člena (izpolnjevanje potrebnih pogojev za izvolitev v naziv in ustrezna kakovost del kandidata), ga izvoli v zaprošen naziv.

Podrobnosti postopka za izvolitev v naziv so natančneje opredeljene v merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive. Pri oblikovanju teh meril visokošolski zavodi smiselno upoštevajo dobre mednarodne ali domače prakse, kot so:

sestava komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije: primerna zastopanost področij in spolov, neodvisnost članov, vsaj en član komisije je iz drugega visokošolskega zavoda ali iz tujine;

zahteva po pisnem obrazloženem mnenju komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije, iz katerega je jasno razvidno, na podlagi katerih dokazil je bila presoja opravljena;

zahteva po obrazloženi odločitvi pristojnega organa visokošolskega zavoda, ki pri odločanju o izvolitvi v naziv ne sledi obrazloženemu mnenju komisije za izvolitev v naziv oziroma habilitacijske komisije;

uporaba standardiziranih obrazcev in kazalnikov, ki omogoča večjo sledljivost in transparentnost odločitev.

5. člen

(presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv)

Presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv (v nadaljevanju: kandidat) mora temeljiti na kvalitativni oceni, ki vključuje odmevnost kandidatovih del, njihovo področno primernost in družbeno-ekonomsko relevantnost. Pri presoji znanstvene in strokovne ter umetniške usposobljenosti se posebej vrednotijo pomembna dela kandidata. Ta morajo biti relevantna za področje izvolitve v naziv in morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni znanstveni in strokovni ali umetniški javnosti na področju, za katerega se kandidat želi habilitirati, oziroma so posebnega narodnostnega, državnega ali kulturnega pomena na področjih izvolitve v naziv, ne nujno pa tudi v mednarodnem prostoru.

Presoja dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela in kompetenc kandidata temelji na objavljenih rezultatih njegovih raziskav, ki se lahko izkazujejo tudi z:

bibliometričnimi (različne meritve citiranosti), altmetričnimi (alternativne meritve vplivov) in tehnometričnimi (finančna sredstva, pridobljena za raziskovalne projekte) podatki;

objavami v odprtem dostopu, odprtimi raziskovalnimi podatki in odprtimi recenzijami v skladu z načeli odprte znanosti in transparentnega raziskovalnega procesa; pri monografijah je treba upoštevati omejitve založnikov, če onemogočajo sekundarno objavo v repozitoriju;

interdisciplinarnostjo in inovativnostjo, ki izkazujeta ustvarjanje novih povezav med znanstvenimi področji in odzivanje na aktualne družbene izzive;

vplivom raziskav na gospodarstvo, politiko in skupnost oziroma prenosom znanja v izobraževalno, zdravstveno, gospodarsko ali družbeno okolje.

Pri presoji se upoštevajo tudi:

vpliv na javne politike in zakonodajo - raziskave, ki prispevajo k pripravi ali evalvaciji nacionalnih strategij, zakonodajnih sprememb ali politik, delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo javne politike in zakonodajo ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik in zakonodaje;

vpliv na prakso in poklicne standarde - raziskovalni izsledki, ki prispevajo k izboljšavam v zdravstvu, izobraževanju, socialnem varstvu, gospodarstvu ipd., delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo poklicne standarde ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih standardov;

vpliv na skupnosti - raziskave, ki prispevajo k opolnomočenju ranljivih skupin, spodbujanju participacije, vključevanju manjšin ali lokalnemu razvoju, strokovno sodelovanje z uporabniki;

vpliv na industrijo in inovacije s prenosi znanja, razvojem novih produktov, tehnologij ali procesov v sodelovanju z gospodarstvom;

vpliv na javno razumevanje znanosti - znanstvena komunikacija in popularizacija znanosti.

Pri kandidatih se presojajo tudi dosežki na pedagoškem področju (npr. načrtovanje, izvajanje, vrednotenje in razvoj študijskih programov, sodelovanje pri razvoju izobraževalnih standardov, mentorstvo ter priprava in izmenjava učnega gradiva).

III. MINIMALNI KOLIČINSKI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE