TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi drugotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve

stopnje v 1. in 4. točki izreka, kolikor se nanaša na drugotoženo

stranko, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Pritožba prvotožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve

stopnje, kolikor se nanaša na prvotoženo stranko.

Prvotožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka,

odločitev o pritožbenih stroških drugotožene stranke pa se pridrži za

končno odločbo.

 

Prvotožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je pogodba z dne

20. 1. 1994 z naslovom "Pogodba o prenosu terjatve" po vsebini in

namenu pogodba o cesiji in ne pogodba o prevzemu dolga, saj prav iz

vsebine in namena te pogodbe izhaja, da gre za pogodbo o prevzemu

dolga po določbah 446. - 450. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je

pravilno ugotovilo tudi, da o zahtevku tožeče stranke zoper

drugotoženo stranko s sodbo O. sodišča v C. opr. št. P X/Y z dne

2. 10. 1995 ni bilo pravnomočno odločeno, saj ne gre za identičen

zahtevek. O. sodišče v C. je v pravdi opr. št. P X/Y odločalo o

utemeljenosti hipotekarne tožbe tožeče stranke zoper drugotoženo

stranko, v predmetnem pravdnem postopku pa sodišče odloča o obstoju

poroštvene obveznosti drugotožene stranke za obveznosti prvotožene

stranke do tožeče stranke, katera izhaja iz 1. člena pogodbe o

zastavi in zavarovanju nepremičnin z dne 29. 4. 1994. Podana je

bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339.

člena ZPP po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja med 1.

točko izreka in obrazložitvijo izpodbijane sodbe nasprotje glede

višine obveznosti drugotožene stranke. Sodišče prve stopnje je v

obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da obveznost drugotožene

stranke ni višja od 20,000.000,00 SIT in da je zato dolžna tožeči

stranki nerazdelno s tožencem plačati le znesek 20,000.000,00 SIT. V

1. točki izreka izpodbijane sodbe pa je odločilo, da je drugotožena

stranka dolžna plačati solidarno s prvotoženo stranko tožeči stranki

ne le znesek 20,000.000,00 SIT, ampak tudi zakonite zamudne obresti

od tega zneska od 20.1.1999 dalje od plačila.