TFL Vsebine / TFLGlasnik

Sredi avgusta je nemška Vlada sprejela osnutek zakona o nadzorovanem ravnanju s konopljo in o spremembi drugih predpisov (Gesetzes zum kontrollierten Umgang mit Cannabis und zur Änderung weiterer Vorschriften), [1] temelji pa na t. i. dvostebrnem dokumentu o ključnih vprašanjih tega področja, ki sta ga aprila predstavila zvezni zdravstveni minister Karl Lauterbach in zvezni kmetijski minister Cem Özdemir. Zakon naj bi bil sprejet že v začetku letošnje jeseni, kar kaže na pospešeno zavedanje pomena tega področja, [2] po zasebnem sektorju (gospodarstvu) tudi v politiki. Tudi Slovenija postaja pomemben deležnik na področju izboljšanih metod pridelave konoplje ter razvoja izdelkov, med drugim pa bo že ta teden na Bledu gostila zanimivo mednarodno znanstveno-tehnološko konferenco – International Cannabis Business Conference Slovenia. [3]

V Sloveniji tako daleč kot Nemčija v smislu normativnih sprememb (še) nismo. Sedanja vlada je spremembam na tem področju razmeroma naklonjena, saj so koalicijske stranke dostopnost konoplje za medicinske namene obljubile v koalicijski pogodbi. Popolna legalizacija, torej tudi za rekreativne namene, za zdaj ostaja le »dolgoročni cilj« stranke Levica. [4] Na drugi strani predvideva nemški predlog zakona, ki uveljavlja t. i. prvi steber, legalizacijo zasebnega domačega gojenja konoplje za osebno porabo, kot tudi nekomercialnega domačega gojenja konoplje v t. i. združenjih za gojenje. Vsak posameznik bo lahko imel za domačo rabo tri sadike, ki pa jih bo lahko gojil sam ali pa jih bo zanj gojilo neprofitno združenje, ki bo lahko imelo največ 500 članov. Gre torej za koncept kontrolirane legalizacija konoplje. Ureditev, ki jo mora sedaj potrditi le še parlament, bo posameznikom omogočala nakup 50 gramov konoplje na mesec, pri čemer bo količina enega nakupa omejena na 25 gramov. Mlajši polnoletni, torej osebe od dopolnjenega 18 leta starosti do dopolnjenega 21 leta starosti, bodo lahko na mesec kupili le 30 gramov konoplje. Na drugi strani pa bo za mladoletnike, kot doslej, še naprej veljala ničelna toleranca do konoplje, pri čemer je (bo) prepovedana že sama posest.

Namen zakona je dolgoročna krepitev zaščite mladih in zdravja, razširitev zavedanja o konoplji ter oslabitev črnega trga s konopljo. Po mnenju nemške vlade je dosedanja politika glede drog pri konoplji dosegla svoje meje. Kljub prepovedim je uporaba konoplje naraščala, glavno težavo pa vidi nemška vlada v tem, da je črni trg konoplje pogosto povezan z zdravstvenimi tveganji. Ni nadzora nad kakovostjo konoplje, prav tako pa ima ta neznano vsebnost THC, katere moči potrošniki ne morejo oceniti. Skupaj s sprejemom osnutka zakona je nemško zvezno ministrstvo za zdravje začelo kampanjo za izobraževanje mladih in mladostnikov, zakon naj bi bil sprejet v začetku jeseni.

T. i. drugi steber predvideva, da bi se v izbranih regijah pet let izvajal znanstveno zasnovan modelni projekt. Šlo bo za t. i. pilotne programe, katerih namen bodo raziskave, ki bi pripomogle k lažjemu zbiranju pomembnih podatkov o uporabi konoplje. Predlog zakona za realizacijo naj bi bil pripravljen v naslednjih mesecih, projekt pa naj bi zaživel nekje do konca letošnjega leta.

Nemčija je tako še ena od številnih držav, ki so se pod težo znanstvenih, ekonomskih in pravnih argumentov odločile, da drugače zakonsko uredijo področje rabe konoplje. Pred njo so se za tak korak odločile med drugim že Kanada, več zveznih držav v ZDA, Malta, Švica in druge. Modernizacijo zakonodaje na področju konoplje je v oktobru lanskega leta napovedal tudi direktor Urada za droge pri češki vladi. [5]

Slovenija zaenkrat na tem področju še močno zaostaja. Pri tem številni domači strokovnjaki iz medicinske, kemijske, biološke in drugih strok opozarjajo, da se zdi nepojmljivo, da se ob vseh strokovnih virih informacij še vedno zastavlja vprašanje, ali je konoplja res nevarna droga ali vir zdravilnih učinkovin. Težava je po njihovem mnenju v nezadostni ozaveščenosti tako strokovne kot laične javnosti o pozitivnih učinkih konoplje ter najrazličnejših možnostih za njeno medicinsko in siceršnjo industrijsko rabo. [6] Znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem konoplje, že dolgo ugotavljajo, da je konoplja enkraten vir zdravilnih učinkovin, [7] poleg tega pa ima številne okoljske koristi in pripomore k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora. [8] Široka uporabna vrednost konoplje prav tako ponuja ogromne možnosti za gospodarsko rast in razvoj Slovenije. Sodobna in strokovnim dognanjem ustrezna zakonska ureditev konoplje bi omogočala ustrezno zaščito mladih, pri čemer pa ne bi onemogočala izkoriščanja številnih potencialov konoplje in njihovih pozitivnih učinkov na zdravje posameznikov, gospodarsko rast ter državni proračun. Kot že mnogokrat doslej se zna zgoditi, da bosta nemški primer in oranje ledine spodbuda za vnovičen in tehten razmislek o teh vprašanjih, ki jo je čakala marsikatera država v EU. [9] Morda tudi Slovenija.