TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi toženke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. točki izreka tako, da se prisojeni znesek odškodnine v višini 3.693,08 EUR nadomesti z zneskom 3.544,86 EUR.

II. V preostalem se pritožba toženke in pritožba stranskega intervenienta zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka in stranski intervenient krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Zavarovalna pogodba se sklene za nek riziko. Realizacija rizika pomeni zavarovalni primer. Dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje (zavarovalni primer), mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Nenadna nezgoda delavca na delovnem mestu predstavlja zavarovalni primer.

Tožnica je delovanje vrat poznala. V konkretnem primeru jih je uporabljala napačno. Vendar je bila taka splošna praksa delavcev, ki jo je zavarovanec tožene stranke toleriral in delavcev ni opozarjal, da je pred prehodom skozi vrata vedno treba uporabiti pritisno tipko za avtomatsko odpiranje vrat.

Dolžnost delodajalca, da delavca usposobi za varno opravljanje dela (v tem okviru tudi s prehajanjem skozi avtomatska dvižna vrata), se v konkretnih okoliščinah primera ne izčrpa z vedenjem delavca (o splošnih) navodilih za opravljanje varnega dela. Za varno prehajanje spornih vrat so bila po ugotovitvah izvedenca potrebna pisna opozorila na vratih (o pritisku na gumb tudi pri odprtih vratih), ki jih ni bilo.

Zgolj okoliščina, da je tožnica vedela oziroma poznala delovanje vrat, ne pomeni, da je bila vzročna zveza med opustitvijo zavarovanca toženke in nastalo škodo pretrgana. Pravilna je nadaljnja presoja, da je bilo tudi njeno ravnanje premalo skrbno in da je s tem delno sama prispevala k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).

Vprašanje valorizacije je po svoji naravi pravno vprašanje. Sodišče jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Če se stranki ne dogovorita za način valorizacije, tudi tega izbere sodišče samo. V odsotnosti sporazuma strank glede izbire metode valorizacije, jo je pritožbeno sodišče opravilo na podlagi gibanja indeksov cen življenjskih potrebščin. Ta zagotavlja objektivni odraz cen v valorizacijskem obdobju in se uporablja kot merilo inflacije.