Portal TFL
Priznanje kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok – rezultati raziskave
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
dr. znanosti Danijela Frangež, docentka za kriminologijo in predstojnica Katedre za kriminalistiko na Fakulteti za varnostne vede Univerze v MariboruDatum
12.01.2016
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave o priznanju kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji v dveh delih, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu smo s pregledom policijskih spisov analizirali 70 naključno izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003. V drugem delu pa smo z usmerjenim skupinskim intervjujem tožilcev in kriminalistov pridobili vpogled v prakso odkrivanja spolnih zlorab otrok.
BESEDILO
Ugotovitve raziskave kažejo, da na rezultat sojenja obtoženčevo priznanje ne vpliva pomembno. V predkazenskem postopku je kaznivo dejanje priznalo 19 % osumljenih; od tega jih je v kazenskem postopku priznanje ohranilo 62 %, eden pa je kaznivo dejanje priznal šele v kazenskem postopku. Od osmih primerov, pri katerih so osumljenci oziroma obtoženci dejanje priznali in priznanje ohranili ves čas postopka, so v štirih kaznivo dejanje storili mladoletniki; dva od teh sta dejanje priznala le delno, kar pomeni, da sta priznala storitev, dejanje pa sta poskušala omiliti in nista priznala nekaterih oblik, o katerih je poročala žrtev. Prav tako sta poskušala v postopku prikazati, da se je zloraba zgodila le nekajkrat, čeprav je žrtev poročala o večji intenziteti. Od osmih obtožencev, ki so v kazenskem postopku dejanje priznali, so bili štirje obsojeni, štirim (mladoletnikom) pa je bil izrečen vzgojni ukrep.
1 UVOD
Zlorabljanje otrok je prisotno že od nekdaj. Je problem družbe in ne zgolj problem posameznika ali posamezne družine ter dejstvo, ki je v današnji tehnološko napredni civilizaciji še kako resnično in prisotno. Otroci so lahko žrtve različnih oblik nasilja. Med drugim lahko doživljajo fizično nasilje, so psihično trpinčeni ali spolno zlorabljeni. Posamezne oblike nasilja nad otroki se med seboj ne izključujejo in se lahko dogajajo sočasno. Pri zlorabah otrok imajo pomembno vlogo socialni in kulturni vzorci ter stereotipi v družbi (United Nations Secretary-General, 2006), ki lahko zmanjšujejo problem zlorabe ter zavirajo procese odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja. Hkrati so naklonjeni storilcem in z različnimi izgovori opravičujejo njihovo vedenje. Tomorijeva (1997) navaja, da je obdobje zadnjih treh desetletij sicer čas izginjanja tabujev, vendar je ravno nasilje nad otroki še vedno med tistimi tabuji, k v ljudeh vzbujajo neugodje in odpor. Mnogi namreč zaradi neznanja, strahu in nezanimanja še vedno odvračajo poglede od te teme.
Z ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah (1989) in Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (1996) ter s podpisom Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (2007) se je tudi Slovenija pridružila državam, ki otrokom priznavajo posebno varstvo, zaščito ter spoštovanje njihovega dostojanstva. Določbe konvencij opredeljujejo pravice otrok, med katerimi so tudi zaščita otrokove osebnosti, zaščita otroka pred nasilnimi dejanji ter preprečevanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok.
2 METODE RAZISKOVANJA IN ZBIRANJE PODATKOV
Raziskava, pri kateri smo uporabili kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode (Đurić, Popović Ćitić in Meško, 2010; Ragin, 2007; Vogrinc, 2008; Yin, 2011), je bila v dveh delih izvedena v Sloveniji, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu smo s pregledom policijskih spisov analizirali 70 naključno1 izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003. V drugem delu smo z usmerjenim skupinskim intervjujem tožilcev in kriminalistov pridobili vpogled v prakso odkrivanja in preiskovanja spolnih zlorab otrok.2
Za zajemanje podatkov je bil izdelan uporabniški vmesnik v okolju Microsoft Access, na katerega je bilo povezano podatkovno skladišče v Microsoft SQL strežniku 2008. Nekatere analize in statistične obdelave so bile opravljene v Microsoft SQL Server Management Studiu 2008 v Transact SQL jeziku, ki ga uporablja SQL Server, binomske neparametrične teste oz. teste deležev, s katerimi preizkušamo domnevo o strukturnem deležu, pa smo izvedli v programu SPSS. Pridobljene rezultate smo ponekod obrazložili z analiziranimi primeri spolnih zlorab otrok, ki so v interpretaciji oštevilčeni z interno številko (med 1 in 70), ki je bila primeru določena pri analizi posameznega spisa.
Omejitve raziskave so bile predvsem pomanjkanje podatkov v nekaterih policijskih, tožilskih in sodnih spisih ter neudeležba sodnikov na usmerjenem skupinskem intervjuju.
Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.